Potovanja

Kapiteljski hrib ali kapiteljska pristava je grič tik mesta — meščani mu pravijo kapiteljski marof. Od tod je kaj prijazen pogled na mesto. Najstarejše njegovo ime je »Rosenbüchel« ali pa tudi »Rosenberg«, ki se nahaja že v početku XVI. stoletja. Slovenskega imena za to dobo ne vem, ker ga holm najbrže tudi imel ni. Sicer so meščani govorili med seboj večinoma slovensko in v XVI. Stoletju več ko v XVIII, a javno in v uradu so se čule le nemške besede, o čemer bom sicer na drugem kraju govoril obširneje. Dokler je imelo mesto pravico obsojati celo na smrt, nahajalo seje na »Rosenbüchelnu« mestno morišče Riehtstütte), ki soje Francozi prestavili zadej za Žabjo Vas k gozdu, kjer so vožbali vojake v orožju (Exercierplatz). Avstrijska vlada pa je preložila morišče zopet nazaj na kapiteljski hrib, a na drugo, desno stran ceste. Spomin na to, da je bilo morišče kdaj vrhu kapiteljskega hriba na levi strani ceste, je še ohranjen v ljudski govorici, ki imenuje ozko dolinico ob Krki ravno pod kapiteljskim hribom: pod Gavgami.

Tako je premenil kapiteljski hrib svoje prvotno in lepo Ime Rosenbüchel naposled v ime žalostnega pomena. Nosil je pa med tem še tri druga imena.

Konec XVI. stoletja je kupil hrib, o katerem se tu govori, mestni svetovalec pl. Raab. Ljudstvo ga je jelo po njem imenovati »Rabensberg«. Rabova rodovina je tekom časa ali izmrla ali pa odšla iz Novega Mesta, a ime »Rabensberg« je hribu in zemljišču vendar-le ostalo. Sčasoma se je seveda pozabilo, od kod ta priimek. Ljudstvo je čutilo potrebo imenovati hrib v slovenskem, njemu znanem jeziku ter mu jelo rekati: »na Krokarjih«. Ta prelaga je zanimiv vzgled za to, kako čudnim polom se časih napravljajo krajevna imena, dalje pa tudi opomin, da se jedino s filološkim aparatom človek ne sme lotiti njihovega razlaganja. Prestavi je mnogo pripomoglo seveda tudi to, da so »na krokarjih« obešali zločince. A tudi to ime hribu ni ostalo.

Sredi XVII. stoletja so bili »Krokarji« lastnina hmeljniškega grajščaka Jurija Jankoviča in njega soproge Sidonije, rojene pl. Ruessenstein. Takrat so se prizadevali očetje kapucini, da bi se naselili v Novem Mestu ter sezidali tu svoj samostan.

Vir: Vrhovec, Ivan (1891). Zgodovina Novega mesta. URN:NBN:SI:DOC-XHTPCAX3 iz http://www.dlib.si

English

Kapiteljski hill or Kapiteljska pristava is the hill next to the city centre. Most commonly used name by locals is Marof. From Marof there is magnificul view of the city. The oldest known name is  “Rosenbüchel” or even “Rosenberg”, which was mostly used at the begining of XVI. century. Slovenian name is not known for that period of time. The language spoken among residents of Novo mesto in XVI. Century was mostly Slovenian. Official public language was only German.There was town scaffold (Riehtstütte) at the top of the “Rosenbüchel” as long as the town has the right to condemn the death penalty. The »Riehtstütte« was moved twice from its original location at the left side of the road. First it was relocated to Žabja vas, SE from Novo mesto by the french soldiers. The Austrian government has again moved the scaffold back to the Kapiteljski hill. Last known location was at the right side of the road. The place just under the scaffold site was named »under Gavge«, which is german name for gallows (Galgen – »Gavge«).

The Kapiteljski hill with original name Rosenbüchel with morbid touch got other names.

The place was sold to city counselor Raab at the end of XVI. Century. The name “Rabensberg” stuck as long as the Raab’s relations lived near. Eventually, the origins of that name was forgotten as time passes by. The citizens started to feel the need to name a hill in Slovenian language and the hill got the name »na Krokarjih« (krokar is slovenian word for bird raven), possibly due to hanging practice.

In the mid-XVII. Century, the »Krokarji« belongs to lord of Hmeljnik George Jankovic and his wife Sidonija, born Ruessenstein. At that time, the Capuchins started to settle in Novo Mesto trying to built a monastery.