Potovanja

Tretji dan našega potovanja smo po dolgih kilometrih vzeli “malo bolj na izi”. Plan je bil, da se odpravimo po dolini za Arbataxom proti Talani, se povzpnemo skozi vasice, gremo do zanimive skale Pedra longa in na koncu poiščemo kakšno trgovino, saj po treh dneh bi se pa že počasi prileglo spet kaj konkretnejšega, torej mesnatega. Pa pojdimo lepo po vrsti.

Po bolj poznem vstajanju ob 8:20 smo šli najprej tankat, pa so rekli “gasolino finito”. Najprej sem debelo pogledal, ko pa fantič na črpalki ni hotel ponuditi drugega kot čiščenje stekel, smo odšli do naslednje črpalke, kjer pa so rekli “cash only”. OK, pač še ena od zanimivosti potovanja v nove kraje. Je bilo pa vsaj zabavno spoznati nove običaje. Istočasno smo se seznanili tudi z novimi cenami goriva. Za 100€ sem natankal le 60 litrov. Potem smo šli v “hribe”. V LP so zapisali, da je dolina proti Talani “outofworlderly”. Izkazalo se je, da to kar drži. Za kakšnega debelušnega Amerikanca morda res, za nas, vajene vsega hudega pa vendarle ne tako zelo nezemeljska pokrajina se lahko pobaha z neskončnimi drevoredi cvetočih oleandrov, ki se bohotijo z obeh strani ceste in še ob vsaki strugi, kamor seže oko. Postanek v senci ob cesti je razkril še eno zanimivost Sardinije: plutovce. Te smo srečali že med potovanjem po Korziki, vendar je Sardinija vodilna proizvajalka plute v Sredozemlju. Oleandri so bili predvsem všeč ženskemu delu ekipe, lupljenje plute s pipcem pa moškemu. Talana je vasica, stlačena pod hrib, do katere vodi lepa, ovinkasta, ozka panoramska cesta. Spoznali smo še en običaj: streljanje na znake ob cesti, poznan iz Korzike.

Od Talane se vije še ožja cesta do zaselka Urzulei, ki je manjša “vas”, stlačena pod vrhove hriba Gruttas, okrog katerega pelje zanimiva panoramska cesta. Vse te vasi so v osrčju pokrajine Ogliastra. Na ozki cesti srečamo tri mama-pujse in nekaj malih pujsov. Po nekaj km od vasi Urzulei se spet priključimo na cesto 125 in se odpravimo proti ozkim ulicam kraja Baunei.

Baunei je izhodiščna točka za  nekatere zanimivosti v njegovi okolici. Skozi kraj pelje magistralna cesta 125 in to mimo hiš, preko dvorišč, nekaj podobnega, kot bi speljali našo obalno cesto skozi ozke ulice Pirana. Zanimivosti okrog tega kraja so Pedra Longa (to smo si zadali še za današnji dan), planota Golgo s svojimi skrivnostmi, obalni turistični kraj Santa Maria Navarrese, s planote Golgo pa je nekaj zanimivih peš poti do najlepših plaž. Na planoti so tudi kraške jame, vendar so večinoma dostopne le z jamarsko opremo.

S ceste 125 se odcepi ozka, strma cesta proti Pedri Longi, ki jo dosežemo po približno 3,5km strmega spusta po 20% klancu (dišeče zavore so zagotovljene). Pedra Longa je 128m visok, ozek in navpično postavljen kos apnenca, ki se dviga tik nad morjem. V starih časih so mornarji uporabljali te markantne gmote za navigacijo. Sedaj pa služijo kot turistične zanimivosti. V vznožju je skalnata obala brez sence, dostopna od parkirišča na koncu asfaltnega spusta (3 minute peš) ali pa po obalni stezi od Santa Maria di Navarrese, za kar bomo potrebovali okrog uro in  pol v eno stran. Pri parkirišču je tudi manjša okrepčevalnica. Ob serpentinah smo srečali nekaj koz in kozličkov, naši kozlički pa so se takoj “ujeli” z njimi. Na “plaži” je velik balvan z opremljeno plezalno smerjo. Midva z Galom sva vrh osvojila kar brez štrika, vendar naokrog, po lažji smeri. Direktni vzpon zahteva varovanje. Našli smo tudi udoben kavč. Do tu smo danes prevozili 82km.

Preden smo se vrnili v kamp smo šli še na lov za trgovino. V S.M.N. nismo našli nič odprtega, saj imajo deljeni delovni čas in popoldne odprejo šele ob 17h. Zapeljali smo se v Tortoli, kjer smo našli trgovino z imenom “Sisa“, ki je odprta ves dan. Po ponudbi je nekaj podobnega kot naši Tuš, Mercator ali Spar, po cenah pa je Sisa dosti ugodnejša. Za podrobnosti glej prispevek “cene na Sardiniji”.

Ob 15:50 smo zaključili današnji krajši izlet in skupaj naredili 108km.