Potovanja

Malaga je mesto in pristanišče v Andaluziji, na obali Sredozemskega morja z več kot pol milijona prebivalci, kar ga uvršča na drugo mesto v regiji (za Sevilo) in na šesto mesto v Španiji. Ustanovili so jo Feničani, od katerih se je obdržalo tudi ime (malaka pomeni sol v Feničanskem jeziku). Nad prostaniščem se dviga hrib Gibralfaro, na katerem je trdnjava iz 14. st. Pod trdnjavo na hribu je še ena po imenu Alcazaba. Obe sta povezani z obzidjem. Tudi star del mesta je bil obdan z obzidjem. Malaga se, tako kot večina večjih španskih mest, ponaša z veliko areno za bikoborbe, ki se lepo vidi s sprehoda proti vrhu Gibralfara.

Poleg arene se odpirajo pogledi na pristanišče, verigo hotelov, kamor seže pogled in seveda lepo urejen park Paseo España s palmami.

Malaga ima veliko znamenitosti, ki jih je nemogoče obdelati v enem tednu, kaj šele dnevu. Če je na voljo le en dan, je morda najbolj zanimivo obiskati Gibralfaro, Alcazabo in Picasov muzej. Za vse troje je potrebno eno pošteno dopoldne, tako da za popoldne ostane še čas za obisk botaničnega vrta, ki je nekaj kilometrov proti severu. Za ogled Gibralfara in Alcazabe se da kupiti kombinirano vstopnico (4€ po osebi). Parkirati se da pod Alcazabo, pokrita garaža ni sicer zelo poceni, je pa elegantna izhodiščna točka za ogled Malage. Če pridemo v Malago dopoldne, priporočam najprej obisk Gibralfara, saj je pot na vrh kar strma in je bolje, da se izognemo vročini.

Na vrhu vstopimo skozi zanimiv obok v notranjost obzidja, kjer se odpre povsem nov, srednjeveški svet.

Z obzidja se vidi celotna Malaga. V ospredju je katedrala, spodnji del obzidja, v daljavi pa stanovanjski bloki, hoteli in okoliški griči.

Znotraj obzidja je tudi manjša razstava, kjer so prikazana razna obdobja Gibralfara. Zanimive so diorame (miniature), ki verno ponazarjajo nekatere znamenite bitke. Vidimo lahko uniforme iz različnih obdobij španskega vojskovanja in nekaj orožja. Poleg tega pa so tam še stari instrumenti za navigacijo in nekaj podrobnosti okrog načina navigacije v času španskih osvajanj takrat neznanih delov našega planeta.

Po ogledu Gibralfara sledi še Alcazaba, ki ima vhod spodaj s trga Calle Alcazabilla, poleg vhoda pa je tudi Teatro Romano, rimsko gledališče.

Na trgu se vedno kaj dogaja. V času najinega obiska so imeli kar sredi ulice modno revijo za promocijo turizma. Pušeljc španskih mladenk je bil vsekakor vreden (p)ogleda.

V spodnjem gradu je nekaj več za pogledat, kot v zgornjem. Pot je vijugasto speljana za obzidje, kjer si lahko ogledamo lepo ohranjene prostore, manjši vrt, v katerem je nekoč modrovala jara gospoda, arabski vpliv v štukaturah nad prehodi med prostori, peč za žganje lončenih posod, razstavo lončevine…

Za ogled Picasovega muzeja veljajo strogi varnostni ukrepi. Pri vhodu je potrebno oddati vso svojo kramo (ruzake, steklenice z vodo…). Nahrbtnike pregledajo tudi z rentgenom, kot na letališču. Fotografiranje seveda ni dovoljeno. V vsakem prostoru pa stoji varnostnik ali varnostnica in v primeru, da se kakšen firbec preveč približa sliki, “skoči v luft” in ga opozori, da mora dlje od slike. Razumljivo, ker gre vendarle za originale. O vsebini pa nima smisla izgubljati besed, saj imajo vsake oči svojega malarja.