Potovanja

Bonifacio leži na skrajnem jugu Korzike in severni obali Bonifacijevega preliva, ki ločuje Korziko in Sardinijo. Mesto je zgrajeno na koncu globokega fjorda, ki je najboljše in edino pristanišče na jugu Korzike. Občina Bonifacio na severozahodu meji na kanton Fifari in na severovzhodu na kanton Porto-Vecchio. Meja občine poteka približno od zaliva Golfe de Ventilegne na zahodu do zaliva Golfu di Sant’Amanza na vzhodu. Obala med omenjenima točkama je dolga okrog 75 km. Proti severu vodita dve avtocesti: N198 po vzhodni in N196 po zahodni obali otoka.

Otočje Lavezzi leži v francoskem delu morskega naravnega rezervata Bouches de Bonifacio (Bonifacijev preliv), ki si ga Francija od leta 1993 deli z Italijo in meri 794,6 km². V prelivu je bil najprej prepovedan samo prevoz nevarnih snovi, leta 1999 pa so natančno določili meje parka in v zaščito vključili divje ptice, ribe in druge živali in rastline in naravo kot tako.

Južna obala Korzike v okolici Bonifacia je zgrajena iz belega sedimentnega krednega apnenca, iz katerega je narava izklesala nenavadne skulpture. Malo bolj proti severu apnenec zamenja granit iz katerega sta zgrajena Korzika in Sardinija. Pristanišče Bonifacio je zgrajeno v zalivu Bonifacio, ki je podoben fjordu. Na jugu ga od odprtega morja ločuje 1500 m dolg in 200 m širok rt. V prazgodovini je bila gladina morja nižja in Sardinija in Korzika sta bili med seboj povezani s kopnom, zaliv Bonifacio pa je bil del doline, ki je peljala proti korziškemu višavju. Voda v zalivu je globoka okrog 3,5 m, kar je bilo več kot dovolj za stare ladje in manjša sodobna plovila.

Mesto Bonifacio je sestavljeno iz dveh delov: Vieille ville (Staro mesto) in Haute Ville (Gornje mesto), ki je zgrajeno na rtu znotraj citadele. Citadela je bila zgrajena v 9. stoletju, ko je bilo ustanovljeno mesto. Kasneje je bila večkrat prezidana in obnovljena in je bila do pred kratkim administrativno središče francoske tujske legije. Danes je muzej. Večina prebivalcev je včasih živela v Haute ville, kjer so bili dobro zavarovani pred sovražnikom. Marina in novejši deli mesta so zgrajeni na ravnici na koncu zaliva.

Zgornji del mesta in del obzidja so zgrajeni na vrhu pečine kakšnih 70 metrov nad morjem. Pečino je spodjedlo morje, tako da izgleda, da so zgradbe na samem robu pečine zgrajene na previsu.

(Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Bonifacio)

Bonifacio smo si prvič ogledali leta 2011, konec aprila. Takrat je bilo precej bolj kislo vreme, kot tokrat, ko je žgalo solnce na polno. Že ob prihodu v mesto opazimo v plasti naloženo kamnino. Cesta nas pripelje najprej v prostanišče, ki ga od morja loči kraj na vrhu klifov z gradom in zanimivim starim mestnim jedrom. Od tu se lahko z avtom povzpnemo vse do konca rta, kjer je parkirišče. To nas bo stalo 2 eur na uro. Plača se lahko samo z drobižem.

Bonifacio je en najbolj zanimivih krajev na Korziki, zato smo si ga ponovno ogledali. Pri prvem obisku smo šli proti svetilniku, tokrat pa smo se podali po strmih stpnicah do morske gladine na strani, ki je odprta proti Sardiniji. Od velikega parkirišča na lokaciji 41.387325, 9.150945 se peš odpravimo preko starega dela mesta, od koder se spustimo na stran Sardinije po strmih stopnicah in naredimo obhod nekaj metrov nad morjem po zanimivi in ozki stezici, ki je vklesana v  »piškotno« skalo vodijo strme stopnice, ki so tudi v celoti vklesane v navpično steno. Navzdol še nekako gre, v poletni vročini pa je pot navzgor kondicijsko zahteven podvig. Pot vodi do manjše jame, ki je žal zaprta, v prostoru pred jamo pa je postavljenih polno možicev. Nekateri na prav nemogočih mestih, visoko na poličkah navpične stene. Pot je že sama po sebi zanimiva, ponuja pa ponuja tudi lepe razglede na Sardinijo in kakšno plavajoče mravljišče v obliki križarke polne turistov.  Ogled te potke obiskovalca olajša za 2 eur po osebi (odrasli). Na koncu je jama, pred katero je vse polno možicev. 

Po neizogibnem vzponu nazaj po stopnicah se prekobilimo na drugo stran, v zavetrje pristana. Na internetu sem naletel na informacijo o akvariju, ki da ima v skalo vklesane akvarije. Žal od tega ni bilo nič. Na mestu akvarija smo našli le prodajalno z bomboni, od akvarija pa je ostal le star pirat.

V teh krajih je hodil tudi Napoleon, na kar spominja nekaj spominskih plošč v starem mestu. Na kooncu ne smemo mimo starega gradu na vrhu pečine, kjer vedno prijetno pihlja. Ogled obzidja je možen za skromno vstopnico, vendar tega ne priporočam v vroči poletni pripeki. Ulice Bonifacija so ozke, a prijetne promorske zidave, kjer se vedno najde nekaj dogajanja, tako podnevi kot ponoči. Sladoled je po 2 EUR kepica, če pa je to predrago, pa je ob izhodu iz mesta trgovina SPAR, kjer se dobi poceni lučke in kornete (lokacija: 41.388210, 9.166839), ki je primerna tudi za obnovo zalog pijače in kakšen sendvič.

Več slik je v galeriji.

Pa še video posnetek.