Bjelašnica

Še ena olimpijska postaja dne 3.8.2015 je bila spodnja postaja trosedežnice, ki pelje nekako do polovice vrha Bjelašnice. Za povratno karto zaračunajo 5km po osebi, sedežnica pa vozi cca. 12 do 15 minut. Od gornje postaje do vrha z najstarejšo vremensko opazovalnico na Balkanu smo potrebovali dobro uro. Malo se je že poznala višina, saj je vrh na 2064m, malo pa tudi sonce, ki je neusmiljeno žgalo na nas, da smo prišli dokaj upehani na sam vrh.

Vrh

Pogled na okolico je prekrasen. Vidi se bližnje in daljne vrhove, med njimi tudi ostale olimpijske vrhove, Trebevič in Jahorino. Na vrhu smo naredili SOTA aktivacijo in se počasi odpravili nazaj, saj smo lovili zadnjo vožnjo sedežnice v dolino ob 16h. Kasneje, ko smo jedli v bližnji koči smo ugotovili, da je sedežnica vozila še nekje do 17h, ko so jo dokončno ustavili. Verjetno to ni ravno pravilo in za računat je, da je zadnja vožnja zagotovo ob 16h. Sedežnica sicer skrajša vzpon na približno polovico.  Lakoto smo potešili v bližnji brunarici (43.714115, 18.284505), ki leži ob vznožju smučišča, le streljaj stran od spodnje postaje trosedežnice. Imajo odličen čobanski lonec, to je mešanica teletine, zelenjave, krompirja in vlivancev. Jed je sicer namenjena dvem osebam. Bilo je tako dobro, da smo polizali tudi skledo, v kateri so jed prinesli na mizo. Tisti lonec je bil vreden vsake od 20KM.

Pričetek spusta

Zaščita pred vremenom

Akcija (SOTA)

 

ZOI 1984

Tik pod vrhom

Postavljanje antene

Pritrditev palice za anteno

 

Uničen steber

Nota na notnem črtovju

Kako je to fino, ko imam starejšega brata

Še ena nota na notnem črtovju

Komentiranje ni možno.