Krvavac, 2046m

Jutro, 4.8.2015 se je začelo malo bolj zgodaj, ko smo pozajtrkovali uštipce in kajgano z domačim čajem. Obilni zajtrk je bil potreben za obetajoče napore pri vzponu na Krvavac, ki je bil današnji glavni cilj. Odpeljali smo se proti Šabičem, kjer je odcep proti vasi Brda. Tam je konec asfalta in začne se 14km makadama proti Lukomiru. Mi smo nekje na polovici parkirali pri vodnem koritu, koder se malo naprej priključi slabši kolovoz, ki pripelje direktno iz vasi Umoljani preko prelaza Crveni klanac. Pot je pogojno prevozna s kakšnim 4×4. Tudi za kolo predstavlja ta kolovoz najkrajšo pot od Umoljanov proti Lukomiru.

IMG_1850

IMG_1851 IMG_1845 IMG_1865 IMG_1867

Od parkinga pri kooritu (43.684062, 18.193950) smo se podali najprej preko doline Dugo polje, kjer se je pričel vzpon. Možnosti vzpona sta dve: desna (gledano proti vrhu), ki pelje mimo ene pastirske hiše (43.688172, 18.189717) in višje mimo vodnega izvira Grikarica (43.690430, 18.183728) na manjši preval, viden že iz doline. Tam se priključi bolj direktni, levi varianti, ki gre bolj naravnost preko prostrane prerije. Desna varianta je za vzpon skoraj primernejša, saj pelje malo bolj po ovinkih, direktna pa je precej strma. Zadnji del vzpona je možen samo po eni varianti, če ne želimo končati sredi rušja. Pot je dobro označena z možici, le tu in tam se malenkost zgubi v brezpotju. Mestoma je vzpon zelo strm in pelje preko hudournikov oz. melišč z velikimi kamni. Ko se zadnji vzpon malo položi, se moramo držati desno in poiskati prehod med nizkimi borovci, saj pot ponekod kar izgine. Vrh je neizrazit, deloma gol s kupom kamenja na vrhu. Tam je tudi vpisna knjiga in štampiljka.

IMG_1910

IMG_1937

IMG_1941

IMG_1962

IMG_1965

IMG_1977

IMG_1996

Na vrhu smo opravili prvo SOTA aktivacijo tega vrha, saj pred nami še ni bilo radioamaterjev s postajo tu gor. Aktivacijo sva opravila Gal E7/S57GP in E7/S54MTB, občasno tudi v pileupu, saj je nov SOTA vrh vedno zanimiv. Po počitku in 25 zvezah smo se odpravili nazaj v dolino proti avtu, kjer smo se ofrišali v vodnem koritu in nadaljevali pot proti Lukomirju. Že pot do vasi je nekaj posebnega, saj pelje po terenu, ki spominja na površino kakega drugega planeta, posejano s skalami in suho, svetlo rjavo travo. Tu in tam se pase velika čreda ovac, ki jo čuva star pastir ali pastirica. Veter nosi omamen vonj gorskih zeli, nad prostranimi pobočji pa kavke lovijo zadnji popoldanski vzgornik.

IMG_1916

IMG_2015

GPX sled pohoda, kot smo ga zabeležili:

Napiši komentar

(*) - obvezen vnos