Titov bunker ARK D0 Konjic

Titov atomski bunker pri Konjicu se skriva pod plainino Zlatar, kjer se pogorje Bjelašnice strmo spusti proti Neretvi. Bunker je bil več kot 5 let skrbno čuvana vojaška skrivnost, ki je z razpadom SFRJ prišla najprej pod upravljanje vojske BiH, v letu 2015 pa ga je prevzela tovarna municije Konjic, ki je podelila koncesijo za turistične oglede TA Visit Konjic, kjer tudi uredimo vse potrebno za obisk.

IMG_2157

IMG_2181 IMG_2183 IMG_2196 IMG_2207

Svoj obisk je dobro najaviti, čeprav je bunker možno obiskati tudi brez vnaprejšnje prijave. Vse informacije se da dobiti preko elektronske pošte: info@visitkonjic.com. Obiski bunkerja so ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 10:00,12:00 in 14:00h. Ob sobotah je možen ogled ob 12:0h. Obisk traja slabi dve uri, cena pa je 15,00KM (8,00EUR) po osebi. Ya obisk se oglasimo v turisti;ni agenciji, ki se nahaja nasproti starega mostu čez Neretvo v Konjicu (43.651004, 17.963498). Opozorilo: na cesti nasproti TA Visit Konjic je avtobusno postajališče, v nadaljevanju pa parkirni boksi (naprej je potem kratek tunel). Ne parkirati na avtobusnem postajališču, saj vas bo to drago stalo (200KM). V bližini je namreč policijska postaja in tam redno kontrolirajo. Če v boksih pred tunelom ni prosto, je 100m nazaj v centru veliko parkirišče (0,5KM na uro).

Ko smo v agenciji vse uredili in plačali, je nas (in še nekaj drugih) vodička v koloni odpeljala proti vhodu v kompleks, kjer je tudi bunker. Na istem dvorišču je namreč tudi tovarna municije in veljajo pravila omejenega gibanja. Do vhoda v bunker se pride tako le mimo varovanega vhoda v spremstvu vodiča (s poimenskim seznamom obiskovalcev).

Za bunker, ki se od zunaj skriva za dvema običajnima hišama so po službeni dolžnosti vedeli le štirje oficirji JLA v bivši SFRJ. Poleg tega sta bila še dva podobna objekta: podzemno letališče Željava pri Bihaču (sedaj je na ozemlju Hrvaške) in vojaško pristanišče Lora pri Splitu. Bunker ARK D0 v Konjicu so gradili celih 26 let (1953-1979), večinoma ročno, izgradnja pa je takrat stala vrtoglavih 4,6 milijard dolarjev.

IMG_2171

Bunker je narejen iz treh delov. Prvega vidimo od zunaj in služi le kamuflaži. To sta dve stavbi, ki na ven izgledata kot večina hiš tam okoli. V teh stavbah je bila nekoč “tehnična podpora”. V zadnjem delu ene od stavb se odpirajo 1,2m debela kovinska vrata, skozi katera vodi drugi del bunkerja, to je ukrivljen tunel za dostop do osrednjega, trejtega dela bunkerja. Sam bunker je 280m pod površjem in je dolžine 220m v obliki črke “U”.

Osrednji del je sestavljen iz posameznih celic – blokov. Teh je 12, vsak pa je oštevilčen. Najpomembnnejši bloki so 6 (komunikacije), 8 (Titov blok), 9 (klima), 10 (cisterne za nafto) in 11 (voda). Vsi sistemi delujejo brezhibno še danes, saj za vzdrževanje skrbi pet redno zaposlenih vojakov BiH vojske.

V objektu je prostora za 35 ljudi. Z zalogami, ki so bile pripravljene v času delovanja bunkerja bi zadovoljili potrebe za 6 mesečno življenje v popolni izolaciji. Celotna površina  osrednjega dela bunkerja znaša 6.854 m² in ima več kot 100 spalnih prostorov. Te so v sodobnem času zavzeli umetniki, ki se tu bienalno zbirajo in vsakič postavijo kakšne nove umetniške inštalacije, skulpture ali druge umetniške izdelke, predvsem s tematiko nenasilja in protivojnih tem.

Za elektriko je sedaj poskrbljeno s priklopom na zunanje omrežje, vendar (še delujoči) agregati lahko poskrbijo za vse potrebe 6 mesečnega delovanja s pomočjo dveh cistern za nafto, v kateri gre 50 ton nafte. Bazen za pitno vodo drži 17 kubikov pitne vode. Vsak sistem pa je podvojen, koot je običaj pri vojaških postrojenjih.

V strogem centru je postavljena luksuzna Titova rezidenca s pisarno, spalnico, kopalnico in dodatnim prostorom, kjer bi lahko bivala Jovanka, titova žena. Za prijetno bivanje skrbijo klime, ki tudi danes in ves čas zagotavljajo temperaturo prostorov med 21 in 23 stopinjami celzija.

V bunkerju je komunikacijska oprema našega proizvajalca Iskra, prav tako je pohištvo iz Javorja Pivka, pa še kaj se bi našlo.

Iz bunkerja vodi tudi izhod v sili, ki pelje 170m navpično navzgor vse do radijsko relejne postaje na vrhu planine Zlatar.

Ogled takega objekta vsekakor pusti močan vtis o mogočnosti takratne vojske in brezmejnosti norih idej voditeljev tistega časa.

IMG_2189

IMG_2182

IMG_2185

IMG_2200

IMG_2208

IMG_2221

IMG_2229

 

Tu nisem prikazal in zapisal vsega, saj je tega res veliko in obisk kar prehitro mine. Za kakršnakoli dodatna vprašanja sem na razpolago preko mail-a.

Komentiranje ni možno.