Laška pot

Pot poznamo kot »laško«, »vlaško« ali »hrvaško« pot, ki je preko Gorjancev vodila za gradom Prežek in je že od prazgodovine naprej povezovala dolini Krke in Kolpe in tako soustvarjala enoten kulturni prostor.

jarcev_kamen_p2

Strma pobočja Gorjancev nad Mihovim so močno razgibana in prerezana z vrsto dolin. Čeprav so geološke plasti nagnjene proti jugovzhodu in večina voda izvira na sončni strani hribovja, pa je nekaj izvirov, med njimi tudi kar izdatnih potokov, tudi na severni strani. Če omenimo le glavne, so to Klamfer, Šumeči potok, Pendirjevka in Kobila, Vrtljanski potok in izvir v območju kartuzije Pleterje. Med dolinami, po katerih so si svoj tok utrli potoki, smo seveda izpustili dolino Suhadol, kjer so se vode očitno umaknile v kraško podzemlje.

Gorjanci_2011 052 Gorjanci_2011 053  rocaj-utez
Razdrapani grebeni med Dolžem in Javorovico so zgrajeni iz dolomita, prav uporabnega gradbenega materiala, za kar imamo vse preveč očitne dokaze v vrsti kamnolomov in peskokopov, na čelu s tistim nad Cerovim Logom, ki že zdavnaj presega okvire normalnega, za pokrajino še sprejemljivega izkoriščanja.

prezek camberk igla-112x300

Zadostna preskrbljenost celotnega območja z vodo, rodovitna zemlja v ravnini in strateško dobro zavarovane lege na grebenih so bili izrazito ugodni pogoji za naselitev.

Sledove prve poselitve na začetku 1. tisočletja pr.n.št., torej v pozni bronasti dobi, poznamo na vrsti zlasti višje ležečih pomolov na nadmorski višini nad 400 m. Ta naselja sodijo v sklop tako imenovane Ljubljanske skupine, kjer smo priče gostejši naselitvi kot v predhodni Dobovsko-ruški skupini.

Povprašajmo se po vzrokih za naselitev tako visoko v hribih, kjer so vsakodnevni pogoji za bivanje in življenje neprimerno težji kot v dolini. Eden od njih, morda celo osnovni, je bil strah in z njim povezana skrb za varnost življenj in premoženja. 9. in 8. stoletje pr.n.št. sta namreč prinesli vrsto sprememb, novih impulzov in vplivov tako iz sredozemskega kot podonavskega in balkanskega prostora, morda celo naselitev oz. vdor novega prebivalstva.

Prazgodovinska naselbina na Gradcu nad Mihovim leži na nadmorski višini 593 m. Opredeljujemo jo kot tipično naselje na pomolu. Greben med dolinama Kobile in Pendirjevke je oblikovan v izstopajoč pomol z zelo strmimi, že po naravi težko dostopnimi oz. prehodnimi pobočji, ki strmo padajo proti zahodu, severu in vzhodu. Na južni strani, kjer greben izstopa iz masiva Gorjancev, je prostor sedlasto presekan. Na tem mestu opazimo umetno poglobljen izkopan jarek, ki pa ga je verjetno pripisati mlajši, poznoantični fazi poselitve. Izhodiščna točka za dostop na Gradec, ledino domačini imenujejo tudi “Na glavic”, je vas Mihovo in nad njo ležeče vinogradniško območje na Kiri.

 

 

Komentiranje ni možno.