Prispevek v kategoriji ‘Črna gora‘.

Risan

Risan je staro zgodovinsko naselje v samem osrčju Boke kotorske. Cestne povezave so proti Hercegnovem, če pridemo s Hrvaške preko prehoda Debeli breg. Cesta ob morju gre naprej proti Kotorju. Če pa pridemo iz zaledja, je Risan povezan proti “hribom” s povsem novo cesto, ki je nadomestila staro rimsko vijugasto in ozko cesto severno proti Nikšiću. Po tej cesti pridemo tudi iz BiH preko Trebinja in prehoda Vilusi. To varianto priporočam v izogib morebitni gneči na “glavnem” prehodu pri Hercegnovem. Res da je potrebno dvakrat čez mejo, vendar se splača tudi obiskati Trebinje.

IMG_6517 IMG_6518 IMG_6519

Nadaljuj z branjem ‘Risan’

Boka kotorska

Če se odpravljamo v notranjost Črne gore s primorske strani, sploh s Hrvaške skoraj ne moremo mimo Boke kotorske. Velik, v kopno zarezan zaliv je že v pradavnini nudil zavetje pomorščakom in morskim vojskam. S tem naravnim zavetjem je povezanih veliko dogodkov iz slavne zgodovine Črne gore.

Pot preko Boke si lahko vzamemo bolj na dolgo in gremo ves čas po obali, ali pa nekje na sredini, v kraju Kamenari oz. Lepetane, odvisno s katere strani gremo. Trajekt stane 8 EUR po vozilu in v poletni sezoni vozi neprestano, ko se nabere dovolj vozil. Celotna dolžina obale je celih 15 navtičnih milj ali 28km.

V primeru, da se odločimo za pot okrog zaliva, priporočam postanek v kraju Risan na čevapčičih ali pizzi. Cene so dokaj sprejemljive, hrana pa okusna in v izobilju. Za lažjo orientacijo je tule račun enega kosila za 6 oseb:

IMG_6516

Risan so ustanovili Grki v 4. stoletju pred našim štetjem, nekako takrat kot Budvo. V vasici Lipići si lahko ogledamo jamske poslikave iz časov 8. stoletja pred n.š. Nad Risanom se dviga Orjen, ki je zanimiva hribolazniška destinacija, obenem pa nudi veliko zanimivosti iz daljne zgodovine.

IMG_6519 Boka kotorska IMG_6521

V Boki kotorski so tudi manjši otočki, ki so vredni ogleda, vendar si je za to potrebno vzeti cel dan. Gospa od Škrpjela je nastala na čereh s pomočjo materiala, ki so ga pripeljale ladje s kopnega. Leta 1630 so sezidali prvo kapelo, ki je bila do leta 1725 razširjena. Poleg je zrasel tudi farovž. Notranjost cerkve je poslikana s freskami samoukega umetnika po imenu Tripo Koklja (1661-1713), ki je s poslikavami prikazal podobe iz stare in nove zaveze. Za obisk lahko poiščete domačina s čolnom, ki vas bo za nekaj € zapeljal tja, vas počakal in pripeljal nazaj.

Nadaljuj z branjem ‘Boka kotorska’

Vasojevički Kom

Komovi so hribi, visoki preko 2500m, ki ležijo v “vogalu” Črne gore, blizu meje z Albanijo. Najenostavnejši pristop na Kom Vasojevički (2460m)  je s severne strani, s planote Štavna. Poleg tega največjega in najbolj izrazitega vrha so v masivu še Kom Kučki (2487 m), Stari Vrh (2483 m) in Kom Ljevoriječki (2469 m). Z vrha je lep razgled na planoto Štavna na severu, planoto Carine na jugu. Malo dlje se razprostira mogočna veriga Prokletij na jugu in vzhodu. Opazujemo lahko kanjon Tare, med masivoma Moračke planine (2226 m) in Sinjajevine (2287 m). V ozadju pa se ob dobri vidljivosti vidi Durmitor z navišjim vrhom Bobotov kuk (2522m).

Naš cilj - Vasojevički Kom Rožce Kolesarske poti Strmina Strme trave in naše hiške v ozadju Prokletije so še pod snegom Tik pod vrhom

Nadaljuj z branjem ‘Vasojevički Kom’

Eko katun Štavna

Za pohod na Komove je idealno izhodišče Štavna. To je planota tik pod goro Kom Vasojevički. Na nadmorski višini 1800m se nahaja nekaj katunov (pri nas bi jim rekli planine). Nekaj je avtentičnih, spet drugi so spremenjeni v vikende. Nekaj je tudi novih hišk, zgrajenih v duhu starih kolib, vendar z novimi materiali. Za turizem so s pomočjo tujih investicij uredili Eko katun Štavna. To je malo naselje desetih hišk (+ recepcija in restavracija), ki so urejene za bivanje petih ljudi. V dveh nadstropjih je 5 ležišč. Spodaj je mala kuhinja s štedilnikom na drva in eno posteljo. Zgoraj so še štiri ležišča. Hiške so opremljene z najnujnejšo opremo za bivanje. Ne pričakujte luksuza obmorskih apartmajev, ampak bolj v duhu naših planinskih koč. Za lastno kuhanje priporočam, da vzamete s seboj plinski gorilnik. Sicer pa je ena od hišk restavracija, kjer pripravijo marsikaj po željah gostov. Mi smo si zaželeli meso na žaru. Ker imajo električni žar, elektrike pa zaradi tragične nesreče v bližnjem transformatorju dva dni ni bilo, se je kuharica znašla in potešila naše želje. Zakurila je v šporhetu in nam spekla meso kar v ponvi. Jedli smo tudi odlično čorbo (po naše enolončnico z mesom). Potrudijo se tudi kadarkoli. Ko smo prispeli, so ravno postregli eno slovensko družino z večerjo in to ob 22h zvečer! Skratka, gostoljubnost na vsakem koraku.

Eko katun Štavna - naše bivališče

Kako priti na Štavno?
Najenostavneje je, da gremo do Kolašina. Od tam sledimo kažipotu za Andrijevico. Po cca. 14km iz Kolašina pridemo na prelaz Trešnjevik, kjer zavijemo proti Štavni. Asfalt nas pripelje vse do vhoda v Eko katun.

Odcep za Komove

 

Nadaljuj z branjem ‘Eko katun Štavna’

Skadarsko jezero

Skadarsko jezero je največje jezero na Balkanskem polotoku. Leži na meji med Črno goro in Albanijo. Do jezera smo se prebili iz smeri Cetinj, ko smo zapuščali Lovčen. Iz Cetinj se podamo proti Podgorici. Po nekaj km lagodne vožnje po glavni cesti, ki povezuje ta dva velika kraja, se odcepimo desno proti slikovitemu kraju Rijeka Crnojevića. Ozka, ovinkasta pot nas pripelje navzdol do starega, slavnega mostu nad istoimensko reko. Ta se po dobrih 13km izlije v Skadarsko jezero, še prej pa naredi nekaj lepih meandrov. Je edini pomembnejši tekoči vir vode v Skadarsko jezero. Iz jezera pa izteka reka Bojana, ki se izliva v Jadransko morje. Pri izlivu naredi slavne peščene plaže.

IMG_5004.jpg IMG_5005.jpg IMG_5006.jpg IMG_5018.jpg

 

Nadaljuj z branjem ‘Skadarsko jezero’

Ivanova korita in Lovčen

Pot iz Boke kotorske je najlepše nadaljevati preko panoramske ceste na Lovčen. V Ivanovih koritih je možno prespati v brunaricah NP Lovčen. Za prenočišče je najbolje povprašati pri gospej Mirjani Uskoković na tel. 069/328-858 ali preko elektronske pošte na jpnpcg@t-com.me V eni hiški je prostora za 4 do 5 oseb. V ločeni sobi je pograd, v dnevnem prostoru z malo kuhinjsko nišo pa je raztegljiv kavč. Cena najema je 40€ na noč. NP ima organizirano 24h dežurstvo, tako da je praktično vseeno, kdaj pridemo tja. Ivanova korita so idealno izhodišče za osvajanje vrha Lovčena z mavzolejem. Mavzolej je zgrajen v čast P.P. Njegošu. Ogled je brezplačen, lahko pa po požirku rakije pustite kakšen prostovoljni prispevek. Vzpon po stopnicah skozi predor vas pripelje do platoja z mavzolejem, kjer je kip matere, simbola žensk v Črni gori. V grobnici je sarkofag s posmrtnimi ostanki Njegoša in avla, ki iam strop prekrit z zlatom. Za mavzolejem je res lep razgled, od morja do Durmitorja, če je le jasno vreme. V daljavi lahko vidimo Skadarsko jezero, Boko kotorsko… Do vznožja stopnišča lahko pridemo z avtom, še lepše pa je priti peš po zvitih gozdnih peš stezicah.

IMG_6535 IMG_6552 IMG_6556 IMG_6558 IMG_6562 IMG_6567 IMG_6577

Nadaljuj z branjem ‘Ivanova korita in Lovčen’

Škrčko Ždrijelo

Škrčko Ždrijelo je prelaz v grebenu Durmitorja, ki se prične na prelazu Sedlo. Pohod pričnemo ob cesti, ki pelje od Žabljaka mimo Sedla. Od Sedla se spustimo nekaj km po izraziti dolini. Parkiramo ob cesti, kjer na levi strani zagledamo planino za pašo živine. Ob cesti je veliko makadamsko parkirišče.

IMGP2059

Nadaljuj z branjem ‘Škrčko Ždrijelo’