Potovanja

Na poti iz enega kampa v centralnem delu Korzike (Corte) do drugega kampa na jugovzhodnem delu (Santa Lucia di Porto Vecchio) smo se ustavili še v eni zelo zanimivi rečni dolini. Nahaja se na 9. odseku poti GR20, ki je ena od najbolj poznanih večdnevnih transverzal na Korziki.

Iz mesta Corte smo odšli naravnost proti jugu, mimo krajev Venaco (ki je znan po mehkem, nežnem in okusnem siru venaco – če imate možnost, se odpravite tja v času Fiera di U Casgiu, 28. ali 29. aprila – mi smo bili en dan prezgodaj) , Vivario do Tattone, kjer se od glavne ceste odcepi ozka vaška pot proti zaselku Canaglia. Ob poti srečamo “dvomostovje”, železniški most Pont Eiffel na reki Vecchio, postavljen po načrtih francoskega inženirja Gustava Eiffla v 90. letih 19. stoletja, zgodovinski spomenik od leta 1976. Pod 170 metrov dolgim in 84 metrov visokim mostom se nahaja cestni most, zgrajen leta 1827. Na lokalni cesti smo srečali krave, se prebili skozi vas in na koncu vasi parkirali na označenem parkirišču. Prostora je za kakšnih 5 avtomobilov. Ker je pot malo obiskana, ni bojazni da bo zasedeno. Pred nami sta bila le dva avta s pohodniki.

Slike: (Levo) dostop do vasi Canaglia, (Sredi) parkirišče na koncu vasi, kjer se začne pot, (desno) pot je lepo označena

Nadaljuj z branjem ‘Dolina Manganello’

Pohod do jezera Melo ali še naprej do jezera Capitello je nekaj posebnega. Pohod ima nekaj presežnikov (obiskanost, mogočnost narave, velikost dreves, balvanov, ledeniške kotline, raznolikost podnebja…). Iz mesta Corte se odpeljemo po ozki ovinkasti cesti doline Restonica do koče, pri kateri je veliko parkirišče, Bergerie de Grottelle na višini 1370m. Adrenalinske vožnje je  za dobrih 15km.  Splača se kreniti dovolj zgodaj, saj je tako manj možnosti, da srečamo avto ali celo minibus, ki pripelje nasproti. Cesta ni za vrtoglave ali take s slabim srcem, saj je precej “zračna” – desno stena, levo prepad.

Nadaljuj z branjem ‘Restonica’

Pot je potekala takole:

Corte – na sever mimo hribovske vasi Castirla – po soteski reke Golo (to je najdaljša reka na Korziki) – mimo jezu Calacuccia – mimo smučišča in prelaza Col de Vergio (najvišji cestni prelaz na 1473m) in Aitone – mimo slikovite vasice Evisa v dolino Spelonca (Spelunca / Spilonca)- po panoramskih cestah skozi vas Ota do obale v kraju Porto.

Dolina reke Golo	Col de Valdionellu	Aitone	Spelonca	Porto

V celem dnevu smo nabrali dobrih 200km poti po ovinkastih, a slikovitih cestah. Vmes smo naredili krajši pohod v slikovito dolino Spelonca, se malo okopali v ledeno mrzli vodi (proti svoji volji), našli peskovnik z mivko, se peljali mimo smučišča, opazovali sneg in (zprt) adrenalinski park, ki smo ga tudi malo preizkusili, videli pujse, koze, ovce in krave na cesti in na koncu namočili noge v hladnem morju. Kljub dežju je bil dan popolnoma izkoriščen in cel dan smo vsi uživali, od najmlajše Ine naprej.
Nadaljuj z branjem ‘Izlet z avtom Corte-Porto’

Divja, ovinkasta, ozka cesta Corte – Porto nas pripelje na prelaz Golo.

Od Castirle dalje pot zavije proti zahodu v divjo sotesko Golo. Cesta skozi sotesko je speljana v strmem pobočju in je ponekod tako ozka in vpeta v navpične stene, da zgleda kot bi se vozili po dolgem balkonu. Nasproti pripeljejo tudi  avtobusi, ki jih je seveda za celo cesto. Zanimivo pri teh ozkih cestah (za en avto) je to, da imajo po sredi črto. Komu je namenjena, nismo ugotovili. Morda motoristom.

Nadaljuj z branjem ‘Prelaz Golo, Korzika’

Corte ali Corti je včji kraj približno na pol poti med Bastio in Ajacciem. Kraj je posejan po gričevnati pokrajini, obkrožen z visokimi vrhovi, na sotočju rek, ki so si utrle svojo pot z visokih gora skozi mogočne ledeniške soteske. Najbolj obiskana je dolina Restonica. V kraju je tudi edina univerza na Korziki. Mesto samo je simbol Korzike. Kdor želi začutiti Korziko na polno, se mora podati v Corte.

Nad mestom se stiska na vrhu skal muzej Musee de la Corse (odprt od 10h-18h, od torka do sobote, vstopnina je 5€). Pot do razgledne ploščadi vodi po ozkih in strmih ulicah, ki dihajo v umirjenem ritmu nekih starih časov. Med ulicami smo našli spomenik v čast Pasquale Paoliju, po katerem se imenuje tudi univerza. V tem kraju se je rodil tudi eden najslavnejših vojščakov, na katerega pa domačini niso prav nič ponosni – Napoleon Bonaparte.

Nadaljuj z branjem ‘Corte’