Zanimiva družinska potovanja
Prispevek v kategoriji ‘Provansa‘.
Obisk soteske Verdon je nekaj posebnega. Že sam pričetek ozke, vijugaste poti je prav posebno doživetje. Nekateri ovinki so tako ostri, da avtodom ne spelje v enem zavoju, ampak je potrebno “popravljati”, da se odvije. Temu primerno je na “kačjih ridah” tudi veliko motoristov. Vsekakor v Verdonu ne boste sami, saj je zelo obiskana turistična točka, prvzaprav krivulja.
Sospel nam je bil le krajši ovinek na poti domov, kjer smo se z avtodomom ustavili v PZA, skuhali kosilo in se malo razgledali po okolici. Kraj je zanimiv predvsem kot izhodišče za raziskovanje hribovitega zaledja. Sospel je vmesna postaja na panoramski pešpoti po Mercantourju . Leži ob reki Bévéra. Sredi kraja je stari srednjeveški most s stolpom, slednji je služil kot trgovska mitnica na poti iz Piemonta v Sredozemlje.
Več info:
Lokacija:
Roussillon je kraj v departmaju Vaucluse v regiji Provence-Alpes-Côte d’Azur. Leži na robu naravnega parka Parc Naturel Régional du Luberon. Kraj je značilen po velikih nahajališčih okre, pigmenta od rumene preko oranžne do rdeče barve. Teh nahajališč v okolici je ogromno, za ogled pa so uredili enega tik nad vasjo. Skozi ta izkop okre se lahko podamo po senčni peš poti Sentier des Ocres. Sprehod nam je vzel približno dve uri z vsemi postanki, malico in sladoledom. Ker je to tudi področje sivke, smo si privoščili sivkin sladoled, ki je res nekaj posebnega. Moli nas vsekakor ne bodo napadli še nekaj časa.
Fontaine de Vaucluse je manjši turistični kraj, kjer izvira reka Sorgue. Reka izvira iz notranjosti podzemnega kraškega sistema, kamor se steka voda iz okoliških gorovij. Voda je turkizno modre / živo zelene barve in ima neverjeten volumski dotok.
Po celodnevnem potepanju smo šele proti večeru pristali v Avignonu. Ta romantični kraj ima mnogo znamenitosti, od katerih smo mi naredili nočni obhod do centra s katedralo in gradom. Zapeljali smo se tudi z enim vrtiljakom, s katerega je bil lep razgled na mesto. Vsekakor bi se tu splačalo ustaviti za več dni.
Slavni Daudetov mlin na veter (Moulin de Daudet), ki ga je pisatelj Alphonse Daudet opisoval v svojem delu Pisma iz mojega mlina (Lettres de mon moulin). Mlin je obnovljen njemu in njegovemu delu v čast in zahvalo. Ob mlinu je tudi zanimiv muzej o Daudetu, ki pa je bil nba dan našega obiska zaprt zaradi nevarnosti požarov. Po poti med mlinom in muzejem namreč niso spuščali obiskovalcev. Sicer je tam tudi slovenski prevod Pisem, spomnimo pa se lahko tudi filmskega dela, v katerem je igral znani komediant Fernandel. Namen smo imeli obiskati tudi grad Chateau de Montauban (cca 20 minut peš stran od mlina skozi gozdiček), kjer je Daudet preživljal svoj čas in pisal svoja Pisma, vendar zaradi omejitve gibanja do tja nismo uspeli priti.
Pod mlinom je veliko parkirišče za avtodome (PZA), vendar brez priključka za elektriko in možnosti izpusta odplak. Vseeno smo tu skuhali kosilo in se odpravili novim dogodivščinam naproti (čofotanje pri viaduktu Pont du Gard).
Za vstopnino 7 € po osebi smo si ogledali pravi raj za eksotične ptice in živali, ki prebivajo, ali se ob selitvah ustavljajo v teh naravnih rezervatih, mokriščih tega predela Evrope. Ogled je en daljši sprehod mimo bazenov in jezerc z vodo. Zelo zanimivi so plamenci ali flamingi, ki so vitke, dolgonoge ptice, ki s svojo roza-rdečkasto-belo barvo očarajo še tako nezainteresiranega gledalca. Razne druge vrste eksotičnih, redkokdaj videnih ptic tu lahko vidimo v njihovem naravnem okolju. Tu domujejo cela vrsta galebom podobnih ptic, pa čaplje, velikanske sove, sršenarji
Nadaljuj z branjem ‘Ornitološki park Parc Ornithologique do Pont de Gau’
Parc Naturel Régional de Camargue je veliko področje, pravzaprav planjava ob sredozemskem morju. Tako na grobo leži na pol poti med Monpelierjem in Marselessom. Področje je najbolj poznano po konjih, ki so tu napol divji, saj se svobodno pasejo in živijo v nižinah med mediteranskim rastjem.
To je eno glavnih evropskih mokrišč in pomnik naravoslovja. Močvirja so zaradi morja slankasta. Polno je kanalov, pašnikov, peščenih sipin, posušenih predelov in ostankov blata, mulja. Sama ravnina je redko naseljena. Prosto ţiveče ţivali, Camarški konji in biki in razne vrste ptic, se nizajo ob voţnji proti obali. Pogoste so obcestne »kmetije«, oz. Camarški ranči, kjer turistom ponujajo jahanje na konjih preko močvirij. Camarški »kavbojci«,gardians, prikazujejo jezdenje teh konj in preganjanje bikov. Vse je to show za denar. Zraven seveda sodijo tudi razni bolj ali manj kiču podobni prodajni artikli. (vir: Po Provansi, tja in nazaj – 22. junij do 03. Julij 2011, Milena, Marko in pes Enik)
V turističnem vodiču beremo:
The Camargue is best explored by bike, horse, or jeep, or on the water in a boat,
canoe, or paddle steamer. A camarguais horse can take you into the interior, through
waters and marshlands to places where the black bulls graze and wild birds nest.
You’ll find two to three dozen stables (depending on the time of year) along the highway
from Arles to Stes-Maries. The rides are so easy that they’re recommended even
for those who have never been on a horse before.
Mi smo to izpustili in si izbrali enega od parkirišč za avtodome ter tam samo prespali. Je pa odlično izhodišče za raziskovanje okolice.
