Prispevek v kategoriji ‘Dolenjska‘.

Laška pot

Pot poznamo kot »laško«, »vlaško« ali »hrvaško« pot, ki je preko Gorjancev vodila za gradom Prežek in je že od prazgodovine naprej povezovala dolini Krke in Kolpe in tako soustvarjala enoten kulturni prostor.

jarcev_kamen_p2

Nadaljuj z branjem ‘Laška pot’

Škratova jama

Ljudsko izročilo pravi, da je pred davnimi časi vhod vodil v dolg rov pod Belo Cerkvijo. V rovu so živeli majhni, prijazni škratki. Ljudem so pomagali in bili njihovi pravi prijatelji.

sj1

Nadaljuj z branjem ‘Škratova jama’

Bajnof (Weinhof)

Nekoč je pod Trško goro stal grad Weinhof. Sedaj se zaselek imenuje Bajnof. Z gradom je povezana stara, žalostna pripovedka s srečnim koncem. Govori o tem, kako je nastal grad Bajnof, oz. v originalu Weinhof.

bajnof

Nadaljuj z branjem ‘Bajnof (Weinhof)’

Marof – Kapiteljski hrib

Kapiteljski hrib ali kapiteljska pristava je grič tik mesta — meščani mu pravijo kapiteljski marof. Od tod je kaj prijazen pogled na mesto. Najstarejše njegovo ime je »Rosenbüchel« ali pa tudi »Rosenberg«, ki se nahaja že v početku XVI. stoletja. Slovenskega imena za to dobo ne vem, ker ga holm najbrže tudi imel ni. Sicer so meščani govorili med seboj večinoma slovensko in v XVI. Stoletju več ko v XVIII, a javno in v uradu so se čule le nemške besede, o čemer bom sicer na drugem kraju govoril obširneje. Dokler je imelo mesto pravico obsojati celo na smrt, nahajalo seje na »Rosenbüchelnu« mestno morišče Riehtstütte), ki soje Francozi prestavili zadej za Žabjo Vas k gozdu, kjer so vožbali vojake v orožju (Exercierplatz). Avstrijska vlada pa je preložila morišče zopet nazaj na kapiteljski hrib, a na drugo, desno stran ceste. Spomin na to, da je bilo morišče kdaj vrhu kapiteljskega hriba na levi strani ceste, je še ohranjen v ljudski govorici, ki imenuje ozko dolinico ob Krki ravno pod kapiteljskim hribom: pod Gavgami.

IMG_4989.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Marof – Kapiteljski hrib’

Ruševine cerkvice sv. Daniela

Slovenija premore res neskončno veliko skritih kotičkov, kjer najdemo kaj zanimivega. Žal je za marsikateri skriti kotiček nemogoče izvedeti, saj jih poznajo le redki domačini, ali pa še to ne. Pod Gorjanci, le streljaj od vinorodnega “becirka” Tolsti vrh se v gozdu, na vzpetini sramežljivo skriva cerkev sv. Danijela. Od te verjetno nekoč obiskane cerkvice so ostale le kamnite ruševine.

Kratek sprehod nas popelje do te pozabljene romarske cerkvice sv. Danijela. To je zelo lahek in prijeten sprehod, primeren tudi za majhne otroke. Ob poti je veliko zanimivih stvari, ki jih srečamo v gozdovih. Jeseni je sploh zanimivo, saj odpada listje, pa še kostanji so tam okoli. Sprehod lahko popestrimo z obiskom katere od zidanic v okolici. Prijazni domačini vedno radi postrežejo z domačim cvičkom, ki je tu doma.

Najprej pa nekaj malega o sami cerkvici.

Nahaja se nedaleč od Tolstega vrha, od koder je tudi najlažji in najhitrejši dostop (peš 15 min). Pot, ki vodi tukaj mimo pelje na Gorjance in pride “ven” pri križišču na škofovki, kjer se srečata cesti iz Pendirjevke in Gabrja. Vmes sta še dve kapelici (križa). Pot je bolj malo obiskana, čeprav je mnogo prijetnejša in lepša od klasičnih “avtocest”, po katerih hodijo planinci na Gorjance. Zaradi tega to pot zelo priporočam za kolesarjenje. Zanimivi so tudi odcepi proti Uštrasu. Nekatere poti, ki so nakazane na kartah, se končajo slepo.

Nadaljuj z branjem ‘Ruševine cerkvice sv. Daniela’

Zijalo

Zanimiv izlet do enega od izvirov Temenice. Primerno za otroke, le popaziti je potrebno, da kdo ne pade v vodo.

Temenica

(Avtor: Vladimir Habjan, vir )

Temenica je največja dolenjska ponikalnica, ki na svoji poti do izliva v reko Krko dvakrat ponikne. Izvira pod vasjo Javorje južno od Litije. V zgornjem toku ima še alpske značilnosti. Do vasice Dolenje Ponikve (ponikve = požiralnik, tj. kraj ponikanja vode v kraško podzemlje) teče po nepropustnih dolomitnih kamninah, tam pa prestopi na prepustne apnence in ponikne v več ponorih (imenovanih Rupe, Velban kveder, ponor = požiralnik). Dolina s suhimi strugami se zaključuje s končnim požiralnikom in breznom Risavnica ob vznožju razgledne sv. Ane. V razsežnem ravninskem gozdu je še polno vrtač, brezen in kraških jam (največji sta Mačkova jama in Zgonuha), ob vhodu v Risavnico pa je tudi zanimiv naravni most. Po kratki podzemeljski poti pride Temenica spet na dan pri naselju Vrhpolje v slikovitem kraškem obrhu (to je močan kraški izvir, kjer vre voda izpod stene) imenovanem Zijalo. To je 35 metrov visoka skalna pečina na koncu zatrepne doline. Pod pečino je visokovodni bruhalnik, v katerem so do sedaj raziskali 63 metrov podvodnih rovov. Stalni izviri so nekoliko nižje ob strugi. V steni nad izvirom sta dve kraški jami (Ajdovska jama in Fantovska luknja). Temenica teče naprej mimo Mirne peči po širokem kraškem podolju do vasi Vrhovo, kjer spet ponikne. Zadnjič izvira v zatrepu Luknja pod Lukenjsko goro, od koder se kot Prečna po nekaj kilometrih izlije v Krko. Zijalo in Temenica sta zavarovana kot naravni spomenik.


Z avtom se lahko odpravimo tudi iz Novega mesta, preko Mirne peči do Zijala. Avto lahko pustimo že ob glavni cesti in se odpravimo do Zijala peš skozi vas po ozki cesti. Po nekaj ovinkih zagledamo Temenico.

IMG_5586.jpg IMG_5592.jpg IMG_5595.jpg IMG_5599.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Zijalo’

Kampiranje na Gorjancih

Gorjanci+Šotor=dva dni z mularijo v divjini

Na pot smo šli Jan, Gal in moja malenkost. Na rame smo vrgli nahrbtnike. Jaz sem nosil še šotor in tri spalke. Jan in Gal pa vsak svojo malico in pijačo. Na pot smo se odpravili iz Tolstega vrha izpred domače zidanice, nekje ob štirih popoldne. Plan je bil, da smo ravno za večerjo na vrhu pri Miklavžu.

Image

Za vzpon smo izbrali staro romarsko pot, ki pelje mimo več križev (kapelic v gozdu). Ob poti je veliko zanimivosti. Že takoj na začetku so ruševine stare s kamnom zidane cerkvice sv. Danijela. Pot pa gre ves čas po gozdu, kar se je izkazalo za veliko prednost v tej avgustovski vročini.

Nadaljuj z branjem ‘Kampiranje na Gorjancih’