Potovanja

Vas Ženavlje se nahaja v krajevni Skupnosti Šulinci v občini Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije. Spodnji del vasi se nahaja na obeh straneh potoka Merak, zgornji del pa na slemenu ob cesti Šulinci – Martinje. Vas je znana po dogodku iz leta 1934, ko se je na vas nepričakovano spustil stratosferski balon dveh belgijskih znanstvenikov Maxa Cosynsa in Nere van der Elsta. V spomin na ta dogodek je občina Gornji Petrovci na tem mestu postavila spominsko obeležje – bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, delo akademskega kiparja, Mirka Bratuše in 18. avgust proglasila za občinski praznik.

Pri obeležju je tudi geo-zakladek Ženavlje

Nadaljuj z branjem ‘Ženavlje – mesto pristanka dveh balonarjev’

Ko smo bili na počitnicah v Prekmurju smo se odpravili tudi v “teme” naše kokoške. Tromejo med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko smo najprej poskušali zavzeti z vzhodne strano, od stare maloobmejne karavle nad vasjo Matjaševci. Vprašali smo staro tetko, ki je nekaj zmajevala z glavo, ko smo spraševali, ali je prevozno. Vseeno smo poskusili srečo in se po ozki gozdni poti odpeljali v gozd. Asfaltirani strmi odseki sredi gozda so dajali upanje, da se bomo s te odisejade tudi vrnili. Ko je pot postala le kolovoz in preozka za avto, smo parkirali, med mejnima kamnoma, na katerih je pisalo A in SLO, ter nekaj metrov, kolikor je kamne ločilo od tiste navidezne črte.

Nadaljuj z branjem ‘Tromeja SLO-A-H’

Grajsko poslopje spada med najobsežnejše fevdalne komplekse na Slovenskem. Ozemlje okrog današnjega Gradu je vključil v madžarsko državo kralj Bela III. in ga leta 1183 podaril cistercijanskemu samostanu v Monoštru. Kmalu je prešlo v last različnih madžarskih fevdalnih rodbin, ki so nepretrgoma gospodarile na območju od Grada, tedanje Gornje Lendave, pa vse do Murske Sobote.

Grad je sezidal viteški red templarjev. Templarji so tu gospodarili v času križarskih vojn. Leta 1208 je posest dobil v fevd grof Andrej iz Vasvarja, ki je to posest znatno razširil. Med leti 1269/70 do 1275 so si posest prilasti Čehi Otokarja II. Po letu 1275 pa je prešla v last rodbine Amade (tudi Omode), ki so bili lastniki vse do izumrtja veje leta 1357. V letih 1309 in 1327 je omenjena rodbina Amade v boju z Gissingovci. Posebej je znan grof Nikolaj Amadejec, ki je bil nekaj časa tudi slavonski ban in je vodil boje pri Hodošu leta 1327. Nadaljuj z branjem ‘Grad Goričko’

Veliko obiskovalcev pot zanese k izviru mineralne vode v Nuskovi. Že ob mostičku nas pozdravlja potoček, po katerem teče posebna voda – mineralna, namreč. Mineralno vodo lahko tudi poskusite, a nad njo obiskovalci niso kaj prida navdušeni. Ima namreč okus, ki ga nismo ravno vajeni, saj voda vsebuje veliko železa in je dobra za ljudi s problemom slabokrvnosti.

Naravni izvir mineralne vode v Nuskovi se omenja v zgodovini Prekmurja šele leta 1900, sicer je bil pa že prej, saj so prebivalci Sotine, Serdice, Gornjih Slaveč in Kuzme nosili pitno mineralno vodo na domove že veliko prej. Obnovljen je bil leta 1962. V takšni obliki se nahaja tudi danes, le da je njegova okolica še prijaznejša do obiskovalca, ki ga na to lokacijo pripelje tabla, na kateri obiskovalec najde vse potrebne informacije v zvezi z vrelcem.

Nadaljuj z branjem ‘Nuskova–vrelec’

Bukovniško jezero (prekmursko Bükovniško jézero) je akumulacijsko jezero, ki leži južno od naselja Bukovnica na jugovzhodu Goričkega.

To umetno jezero, ki je povprečno globoko 2-3 m in doseže največjo globino do 8 m je nastalo kot protipoplavni ukrep, z regulacijskimi deli ob reki Ledavi in njenih pritokih, njegova površina pa je približno 7 ha. Ojezerjenje je bilo sprva namenjeno ribogojništvu, pozneje pa se je razvil še ribolov in športni ribolov. Jezero leži med kostanjevo–bukovimi gozdovi in je pomemben razmnoževalni habitat dvoživk. V njem uspevata tudi ogroženi rastlini žabji šejek in vodni orešek. Na pozno jesenskem sprehodu okrog jezera smo našli nekaj lepih rdečih mušnic, štorovk in mraznic.

Nadaljuj z branjem ‘Bukovniško jezero’