Značke: ‘hribi’

Vasica Occi

Zgodovina zapuščene vasice Occi sega v srednji vek, ko so v vojaškem spopadu napadli prebivalce obalnih vasi in so se vaščani iz vasi Spano zatekli v hribe. Leta 1589, ko je bila vas pozidana, je štela so okrog 150 prebivalcev, ki je ostalo skoraj nespremenjeno do leta 1852, ko je začelo število prebivalcev upadati. Po prvi svetovni vojni so se ljudje odselili zaradi presušitve edinega vodnega vira nad vasjo. Do vasi Occi vodi več poti, najhitrejša, a tudi najbolj na sooncu je pot od hotela Chez Charles v kraju Lumi. Pri hotelu se da parkirati, za hotelom pa je kažipot do vzpona, po katerem pridemo do vasi v dobre tri četrt ure po ovinkast, označeni peš poti.

Ker je do vasi možno priti le peš, se je ta ohranila vse do današnjih dni, pa čeprav je skoraj stoletje že “mesto duhov”.

IMG_0139 IMG_0083 IMG_0101 IMG_0128

Nadaljuj z branjem ‘Vasica Occi’

Punta di a Vacca Morta

Pohod na vrh gore Punta di a Vacca Morta nad jezerom L’Ospedale, kjer mrgoli tifonskih tvorb.

IMG_9108 IMG_9111 IMG_9177

Nadaljuj z branjem ‘Punta di a Vacca Morta’

Kanjon in slap Duf

N desnem bregu reke Radike (Радика), nasproti manastira sv. Ivan Bigorski stoji vasica Rostuša (Ростуша). Pred vasjo je na levi (severni) strani v pobočje južnega dela N.P. Mavrovo zarezan kanjon, ki ga je naredil potok. Na koncu kanjona je zanimiv slap Duf. Od vasi do slapa je urejena gozdna pot, ki se vzdržuje z vstopnino. Ta znaša 50 DEN, pobira pa jo čuvaj NP Mavrovo nekje na pol poti proti slapu. Same hoje je cca. pol ure v eno stran, vendar le v primeru, da dirkamo skozi kanjon. Ker je narava v tem delu Makedonije tako lepa, se splača vzeti vsaj 2 uri za čudovit izlet in sprehod. Kanjon je idealen v vročih poletnih dneh, saj je v celoti v senci, obenem pa voda iz potoka ter slapovi še dodatno pohladijo razgreto poletno ozračje. Za ogled kanjona lahko avto pustimo na začetku vasi. Malo naprej od velikega zdravstvenega doma se cesta malo razširi. Na tem mestu je tudi oznaka za pričetek poti. Pot je primerna za vse, le na manše otroke je potrebno na nekaterih mestih malo popaziti, saj so pobočja ponekod strma. Na nevarnejših mestih je pot opremljena z ograjo.

Nadaljuj z branjem ‘Kanjon in slap Duf’

Torcal de Antequera

El Torcal de Antequera je naravni park z zanimivimi kraškimi pojavi. Leži cca. 30km severno od Malage v smeri Antequere, blizu vasi Villanueva de la Concepción.

Celotno področje je bilo pred milijonom let še prekrito z morjem. Tektonska aktivnost je spremenila obliko površja in nastali so 1300m viski hribi. Dno morja z vsemi usedlinami v plasteh je tako postalo del kopnega in odprto za vse vplive vetra in dežja. Glede na sestavo plasti so nekatere erodirale, druge pa ostale manj spremenjene. Nastali so zanimivi skladi v obliki albert keksov, naloženih eden na drugega.

Na hrib pelje pot, ki je speljana vse do informacijskega centra za obiskovalce. Na strehi centra je tudi observatorij s teleskopom. V parku so tri pohodniške poti, ki so vse lepo označene in urejen po barvah glede na zahtevnost in trajanje. Zelena je najkrajša, cca. 1,5km, za katero je potrebno približno pol ure hoje, skupaj s fotografiranjem in ogledom. Daljša je rumena, cca. 2,5km, najdaljša pa 4,5km dolga, rdeča, za katero je potrebno kakšne 2-3h. Poti niso veliko v senci, zato se je potrebno opremiti s pijačo, ali pa počakati na nočni pohod, ki jih organizirajo z vodiči iz informacijskega centra. Poti so povsem planinske, tako da je potrebna tudi primerna obutev. Težavnost poti je nekje na nivoju bohinjskih/tolminskih hribov. Ponekod so plasti prepadno odsekane, zato je potrebna previdnost.

IMG_6452.jpg Nadaljuj z branjem ‘Torcal de Antequera’

Biogradska gora

Nacionalni park Biogradska gora se nahaja na področju občin Kolašin, Mojkovac, Berane in Andrijevica, torej nekako v tretjini zgoraj desno, če gledamo zemljevid Črne gore pod Bjelasico med Limom in Taro. Center dogajanja je Biogradsko jezero, kamor se pride z avtom po nekaj ovinkih z glavne ceste Kolašin Mojkovac.

Jezero je nekaj takega kot pri nas npr. Bohinj, le da je malo manjše. Je prijeten prostor za krajši oddih v poletni vročini ali pa za razmigati otrdele okončine med daljšimi vožnjami po Balkanu.

Nas je pot vodila iz doline Grbaje v Plav, Andrijevico in Mojkovac.

IMG_1796.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Biogradska gora’

Ropojana

Ker je bilo škripanja pogradov počasi dovolj, smo ob 7:30 vstali. Po obilnem zajtrku smo se odpravili po Grbaji navzdol do Gusinja. Dolina Ropojana je neposeljena dolina, jugovzhodno od doline Grbaje. Dostopna je preko Gusinj, v smeri vasice Vusanje. Tam se cesta počasi konča. Vožnje je za cca. 15km in v dobre pol ure že parkiramo pred staro kravlo obmejne policije. Slabša cesta se sicer nadaljuje navzgor po dolini, vendar je dobro imeti kakšnega terenca. Sicer pa smo prišli na pohod, ne na avtomobilistični izlet.

Že takoj na začetku se odpre prelep pogled na dolino

Sardinija 3. dan: Talana, Ursulei, Baunei, Pedra longa

Tretji dan našega potovanja smo po dolgih kilometrih vzeli “malo bolj na izi”. Plan je bil, da se odpravimo po dolini za Arbataxom proti Talani, se povzpnemo skozi vasice, gremo do zanimive skale Pedra longa in na koncu poiščemo kakšno trgovino, saj po treh dneh bi se pa že počasi prileglo spet kaj konkretnejšega, torej mesnatega. Pa pojdimo lepo po vrsti.

Po bolj poznem vstajanju ob 8:20 smo šli najprej tankat, pa so rekli “gasolino finito”. Najprej sem debelo pogledal, ko pa fantič na črpalki ni hotel ponuditi drugega kot čiščenje stekel, smo odšli do naslednje črpalke, kjer pa so rekli “cash only”. OK, pač še ena od zanimivosti potovanja v nove kraje. Je bilo pa vsaj zabavno spoznati nove običaje. Istočasno smo se seznanili tudi z novimi cenami goriva. Za 100€ sem natankal le 60 litrov. Potem smo šli v “hribe”. V LP so zapisali, da je dolina proti Talani “outofworlderly”. Izkazalo se je, da to kar drži. Za kakšnega debelušnega Amerikanca morda res, za nas, vajene vsega hudega pa vendarle ne tako zelo nezemeljska pokrajina se lahko pobaha z neskončnimi drevoredi cvetočih oleandrov, ki se bohotijo z obeh strani ceste in še ob vsaki strugi, kamor seže oko. Postanek v senci ob cesti je razkril še eno zanimivost Sardinije: plutovce. Te smo srečali že med potovanjem po Korziki, vendar je Sardinija vodilna proizvajalka plute v Sredozemlju. Oleandri so bili predvsem všeč ženskemu delu ekipe, lupljenje plute s pipcem pa moškemu. Talana je vasica, stlačena pod hrib, do katere vodi lepa, ovinkasta, ozka panoramska cesta. Spoznali smo še en običaj: streljanje na znake ob cesti, poznan iz Korzike.

IMG_9089.jpg IMG_9093.jpg IMG_9099.jpg IMG_9104.jpg IMG_9109.jpg IMG_9111.jpg IMG_9114.jpg IMG_9119.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Sardinija 3. dan: Talana, Ursulei, Baunei, Pedra longa’

Eko katun Štavna

Za pohod na Komove je idealno izhodišče Štavna. To je planota tik pod goro Kom Vasojevički. Na nadmorski višini 1800m se nahaja nekaj katunov (pri nas bi jim rekli planine). Nekaj je avtentičnih, spet drugi so spremenjeni v vikende. Nekaj je tudi novih hišk, zgrajenih v duhu starih kolib, vendar z novimi materiali. Za turizem so s pomočjo tujih investicij uredili Eko katun Štavna. To je malo naselje desetih hišk (+ recepcija in restavracija), ki so urejene za bivanje petih ljudi. V dveh nadstropjih je 5 ležišč. Spodaj je mala kuhinja s štedilnikom na drva in eno posteljo. Zgoraj so še štiri ležišča. Hiške so opremljene z najnujnejšo opremo za bivanje. Ne pričakujte luksuza obmorskih apartmajev, ampak bolj v duhu naših planinskih koč. Za lastno kuhanje priporočam, da vzamete s seboj plinski gorilnik. Sicer pa je ena od hišk restavracija, kjer pripravijo marsikaj po željah gostov. Mi smo si zaželeli meso na žaru. Ker imajo električni žar, elektrike pa zaradi tragične nesreče v bližnjem transformatorju dva dni ni bilo, se je kuharica znašla in potešila naše želje. Zakurila je v šporhetu in nam spekla meso kar v ponvi. Jedli smo tudi odlično čorbo (po naše enolončnico z mesom). Potrudijo se tudi kadarkoli. Ko smo prispeli, so ravno postregli eno slovensko družino z večerjo in to ob 22h zvečer! Skratka, gostoljubnost na vsakem koraku.

Eko katun Štavna - naše bivališče

Kako priti na Štavno?
Najenostavneje je, da gremo do Kolašina. Od tam sledimo kažipotu za Andrijevico. Po cca. 14km iz Kolašina pridemo na prelaz Trešnjevik, kjer zavijemo proti Štavni. Asfalt nas pripelje vse do vhoda v Eko katun.

Odcep za Komove

 

Nadaljuj z branjem ‘Eko katun Štavna’

Škrčko Ždrijelo

Škrčko Ždrijelo je prelaz v grebenu Durmitorja, ki se prične na prelazu Sedlo. Pohod pričnemo ob cesti, ki pelje od Žabljaka mimo Sedla. Od Sedla se spustimo nekaj km po izraziti dolini. Parkiramo ob cesti, kjer na levi strani zagledamo planino za pašo živine. Ob cesti je veliko makadamsko parkirišče.

IMGP2059

Nadaljuj z branjem ‘Škrčko Ždrijelo’