Potovanja

Žveplo je deveti najbolj pogost element v naravi. Čisto žveplo nima vonja, vendar ga hudomušna narava rada kombinira z vodikom, da nastane vodikov sulfid, ki je vsem znanega vonja po gnilih jajcih. Vsekakor pa je ne glede na njegov vonj, žveplo koristno za zdravje, zato je vodni vir, ki je bogat z žveplom že od pradavnine pritegnil ljudi. Tako je tudi nastalo kopališče v soteski reke Albarran, malo ven iz turistične Manilve, menda še za časa Julija Cezarja. Cesto AP7 zapustimo pri odcepu za Cesares (ena od “belih” vasi iz zaledja Ronde) in se peljemo mimo velikega kamnoloma. Takoj pod viaduktom pri restavraciji Roman Oasis se odcepi ostro levo malo slabši makadam, ki nas po slabem kilometru pripelje do kopališča. Ko cesta postane skoraj neprevozna, je na desni strani spodaj bela kupola kopališča.

Prostor je še posebej priljubljen med domačini, ki imajo tu popoldanske piknike med tednom ali celodnevne za vikend. Voda v kopališču je poleg neprijetnega vonja tudi malo motna, tako da se ne vidi dna. Ker je vse skupaj še opremljeno z obokanimi tuneli, v katerih je voda skoraj do stropa, je plavanje kar malce zastrašujoče.

Nadaljuj z branjem ‘Manilva – žvepleno rimsko kopališče’

Na Kolpi lahko poleti nedvomno najbolj uživamo med tednom, torej od ponedeljka do četrtka. Če si že ne moremo vzeti dopusta, se pa splača vsaj malo prej domov in se vsaj popoldne namočiti. Med vikendi so vse glavne lokacije precej obljudene, tako da je težko zaužiti tisti pravi mir in tišino reke, ko le lahen vetrc veje skozi krošnje in vse diši po poletju.

Ker smo iz Novega mesta, si lahko večkrat privoščimo popoldnaski skok do te naše južne mejne reke. Kopališča se začnejo vrstiti že v Metliki. Najbolj znani med bližnjimi so Primostek, Otok, Podzemelj… Mi pa gremo najraje v Griblje. Tam je velik jez in več manjših zajezitev, ki so odličen prostorček za male raziskovalne dušice. Ob urejenem kopališču je prostor za odbojko na mivki, bližnji bife pa ima polek pijače in sladoleda tudi improvizirano kegljišče in prostor za peko na žaru. Poleg je tudi travnato nogometno igrišče. Na jezu je (kadar voda teče preko) tudi naravna masaža.

Nad jezom je možno plavati, malo višje pri stopnicah za v vodo je skakalna deska. Z dreves včasih uredijo vrvi za skoke v vodo po “tarzanovo”.

Za prave avanturiste pa je najlepši del Kolpe njen gornji tok.

Kolpa izvira na Hrvaškem pod Risnjakom, iz 80m globokega kraškega izvira. Naslikovitejši del je okrog Osilnice, saj je tam največ razgibanih sten ob Kolpi in kar nekaj vrhov, na katere vodijo peš poti. Prične se z Borovško goro, sledi Krokar, Krempa, Borič…

Kar nekaj sten je razglednih. Z vrha se razprostira pogled na Kolpo in njeno dolino (Radenska in Sodevska stena, Kozice).

Za gurmane se tudi najde kar nekaj ponudbe na več mestih. Eden bolj znanih je gostilna Madronič, kjer pripravijo odlične postrvi. Poleg gostilne je tudi jez, kjer se je možno kopati. Tu se prične tudi najjužnejša pešpot od Radencev v Damelj. Vmes je kraška jama Kobiljača. Pot je zelo primerna za poletno vroino, saj večinoma poteka v senzi gozdov ob kolpi. Če si želite mirnega kampiranja na samotnem kraju ob Kolpi, je tu kar primerno.