Značke: ‘kopanje’

Boračko jezero

Pri obisku Konjica, tamkajšnjega Titovega bunkerja in ostalih znamenitosti je lepo zaključiti na Boračkem jezeru. Izjemno slikovito jezero se prikaže takoj, ko pridemo na vrh prelaza, kamor nas pripeljejo serpentine iz Konjica. Jezero je lepo urejeno in čisto. Okrog jezera so plaže, pomoli, manjši kamp z lesenimi kolibami, v katerih se da prespati in predvsem prelepo naravo.

IMG_2252

IMG_2254 IMG_2262 IMG_2284 IMG_2297

Od St. Florenta do Calvija

St. Florent je dobro izhodišče za približno tri smeri raziskovanja Korzike: proti rtu Cap Corse, proti Bastiji in proti jugu v smeri Calvija. Od vzhodne obale proti Calviju vodi hitra cesta N197 v smeri SV-JZ. Da pridemo do te ceste je poptrebno preko neposeljenega področja Desert des Agriates. To je nenavadna, neposeljena pokrajina, skozi katero vodi ovinkasta, a dobra cesta. Preko prelaza Bocca di Vezzu se prebijemo proti zahodni obali, kjer se izmenjujejo skalnata pobočja in mivkaste plaže. Malo pred krajem Isola rossa  smo se ustavili v mediteranskem botaničnem vrtu (link, ločen prispevek). Le nekaj km naprej je kraj Lumi, kjer smo parkirali pri hotelu Chez Charles. Za hotelom se prične približno 45 minut dolg vzpon do stare vasi Occi.

IMG_0299 IMG_0312

Nadaljuj z branjem ‘Od St. Florenta do Calvija’

Tolmuni pod prelazom Bavella

Korzika je zelo hribovita, kar pomeni, da je tudi veliko vodotokov, ki ponujajo obilo zabave. Z ustrezno opremo in ob vodstvu si lahko privoščimo soteskanje (kanjoning), vendar je to dokaj draga zadeva, saj stane okrog 35 do 40€ po osebi. Poleg soteskanja je možno začutiti divjino sotesk tudi s peš obiskom. Na spllošno se držimo enega pravila: poiščemo področje, kjer so soteskarji in sledimo cesti, ki vodi ob kakšnem od kanjonov. Ko naletimo na most preko vode, kjer so parkirani avtomobili, se držimo vodotoka od mostu navzgor. Ponavadi so na enem ali drugem bregu uhojene koozje stezice. Ne pričakovati kakšnih oznak, markacij ali celo kažipotov. Tolmuni ob teh rečicah so skrbno varovana skrivnost. Vendar brez skrbi, poti gredo vzdolž vode in slej ko prej pridemo do slapa, pod katerim je tolmun. Lahko se ustavimo že na prvem, ali pa raziskujemo naprej ob vodi navzgor. Priporočljivo je imeti tudi kakšno prasico, v katero spravimo mobitele, ključe in fotoaparat, ter se odpravimo kar po vodi navzgor. Kjer so slapovi, se da ponavadi zaobiti po peš poti. Vsekakor je pot ob teh rečicah nepozabna izkušnja, ki jo lahko doživi cela družina, od najmlajših do najstarejših.

IMG_9204 IMG_9724 IMG_9810 IMG_9276 IMG_9319 IMG_9250

Nadaljuj z branjem ‘Tolmuni pod prelazom Bavella’

Pont du Gard

IMG_6127.jpg

Viadukt + čofotanje

IMG_6188.jpg IMG_6154.jpg IMG_6134.jpg

 

Nadaljuj z branjem ‘Pont du Gard’

Kamarga

Parc Naturel Régional de Camargue je veliko področje, pravzaprav planjava ob sredozemskem morju. Tako na grobo leži na pol poti med Monpelierjem in Marselessom. Področje je najbolj poznano po konjih, ki so tu napol divji, saj se svobodno pasejo in živijo v nižinah med mediteranskim rastjem.

To je eno glavnih evropskih mokrišč in pomnik naravoslovja. Močvirja so zaradi morja slankasta. Polno je kanalov, pašnikov, peščenih sipin, posušenih predelov in ostankov blata, mulja. Sama ravnina je redko naseljena. Prosto ţiveče ţivali, Camarški konji in biki in razne vrste ptic, se nizajo ob voţnji proti obali. Pogoste so obcestne »kmetije«, oz. Camarški ranči, kjer turistom ponujajo jahanje na konjih preko močvirij. Camarški »kavbojci«,gardians, prikazujejo jezdenje teh konj in preganjanje bikov. Vse je to show za denar. Zraven seveda sodijo tudi razni bolj ali manj kiču podobni prodajni artikli. (vir: Po Provansi, tja in nazaj – 22. junij do 03. Julij 2011, Milena, Marko in pes Enik)

V turističnem vodiču beremo:

The Camargue is best explored by bike, horse, or jeep, or on the water in a boat,
canoe, or paddle steamer. A camarguais horse can take you into the interior, through
waters and marshlands to places where the black bulls graze and wild birds nest.
You’ll find two to three dozen stables (depending on the time of year) along the highway
from Arles to Stes-Maries. The rides are so easy that they’re recommended even
for those who have never been on a horse before.

Mi smo to izpustili in si izbrali enega od parkirišč za avtodome ter tam samo prespali. Je pa odlično izhodišče za raziskovanje okolice.

IMG_5617.jpg

IMG_5605.jpg IMG_5611.jpg IMG_5615.jpg IMG_5623.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Kamarga’

Ohrid, jezero in okolica

Ohridsko jezero je odlična izhodiščna točka za izlete v okolico. V treh dneh se da videti večino zanimivosti. Za podrobnejše raziskovanje ali kakšen resnejši pohod v okolici pa je seveda potrebnega več časa. V poletnem obdobju, ko je jezero prijetno toplo je seveda kopanje v Ohridskem jezeru ena od glavnih dejavnosti. Poleg tega je tudi ribolov dovoljen vsem brez dovolilnic in ribičev ne preganjajo, saj je rib dovolj za vse.

Naše izhodišče je bila vas Peštani, ki je nekako na polovici vzhodne strani jezera. Zahodna obala jezera je na albanski strani. Vas Peštani premore obilico nastanitvenih kapacitet, vse vile, hiše in apartmaji pa so le korak stran od jezera. Urejena plaža s pomoli, s katerih se da tudi skakati je pri hotelu Desaret.

Iz Peštanov smo šli na naslednje izlete v bližnjo in malce daljno oklico: zgodovinski muzej na vodi, manastir Naum, Galičico, Prespansko jezero, Ohrid, Vevčani, manastir sv. Ivan biogorski in v kanjon ter slap Duf.

IMG_6958.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Ohrid, jezero in okolica’

Sv. Naum

Manastir sv. Naum (Свети Наум) je eden od najbolj obiskanih v Makedoniji, saj leži na južni strani Ohridskega jezera in je priljubljena postojanka vseh turističnih pohodov in množičnih turističnih agencij. Kljub temu se splača ustaviti in pogledati vsaj okolico, za prgišče drobiža pa tudi notranjost. Parkirišče se tudi plača, vendar cena nikakor ni visoka. Ko smo parkirali tik ob jezeru, je k nam stopil en starejši možakar in ponudil en krog s čolnom. Koliko? “Ma, daj dva eura.” Nas šest v velikem čolnu, pa še obširne razlage o jezeru, nekaj malega o manastirju in nekaterih zanimivostih smo bili deležni.

Nadaljuj z branjem ‘Sv. Naum’

Risan

Risan je staro zgodovinsko naselje v samem osrčju Boke kotorske. Cestne povezave so proti Hercegnovem, če pridemo s Hrvaške preko prehoda Debeli breg. Cesta ob morju gre naprej proti Kotorju. Če pa pridemo iz zaledja, je Risan povezan proti “hribom” s povsem novo cesto, ki je nadomestila staro rimsko vijugasto in ozko cesto severno proti Nikšiću. Po tej cesti pridemo tudi iz BiH preko Trebinja in prehoda Vilusi. To varianto priporočam v izogib morebitni gneči na “glavnem” prehodu pri Hercegnovem. Res da je potrebno dvakrat čez mejo, vendar se splača tudi obiskati Trebinje.

IMG_6517 IMG_6518 IMG_6519

Nadaljuj z branjem ‘Risan’

Dolina Manganello

Na poti iz enega kampa v centralnem delu Korzike (Corte) do drugega kampa na jugovzhodnem delu (Santa Lucia di Porto Vecchio) smo se ustavili še v eni zelo zanimivi rečni dolini. Nahaja se na 9. odseku poti GR20, ki je ena od najbolj poznanih večdnevnih transverzal na Korziki.

Iz mesta Corte smo odšli naravnost proti jugu, mimo krajev Venaco (ki je znan po mehkem, nežnem in okusnem siru venaco – če imate možnost, se odpravite tja v času Fiera di U Casgiu, 28. ali 29. aprila – mi smo bili en dan prezgodaj) , Vivario do Tattone, kjer se od glavne ceste odcepi ozka vaška pot proti zaselku Canaglia. Ob poti srečamo “dvomostovje”, železniški most Pont Eiffel na reki Vecchio, postavljen po načrtih francoskega inženirja Gustava Eiffla v 90. letih 19. stoletja, zgodovinski spomenik od leta 1976. Pod 170 metrov dolgim in 84 metrov visokim mostom se nahaja cestni most, zgrajen leta 1827. Na lokalni cesti smo srečali krave, se prebili skozi vas in na koncu vasi parkirali na označenem parkirišču. Prostora je za kakšnih 5 avtomobilov. Ker je pot malo obiskana, ni bojazni da bo zasedeno. Pred nami sta bila le dva avta s pohodniki.

Tudi tu so bile krave na cesti Avto (registriran) je bil opora kažipotu Sem smo se odpravili

Slike: (Levo) dostop do vasi Canaglia, (Sredi) parkirišče na koncu vasi, kjer se začne pot, (desno) pot je lepo označena

Nadaljuj z branjem ‘Dolina Manganello’

Brač

Na Braču je veliko krajev, kjer je res lepo. Najslavnejši je zagotovo Bol zaradi svojega vetra in surfanja. Posledično je tam tudi največ gneče. Zaradi tega priporočam severni del otoka. Na severnem delu je pa izbira med zelo razčlenjeno in skalnato vzhodno obalo in bolj prijazno zahodno. V končni fazi ostane Sutivan, ki je primerno izhodišče tudi za lažje in težje kolesarske podvige. V Sutivanu sva bila nastanjena v apartmaju Cilar. Imela sva manjši apartma za 2 osebi, ki je postal najino bivališče za nekaj dni. Sicer malenkost natlačen, vendar itak nisva prišla zaradi občudovanja notranjosti hiše, ampak sva šla naokrog po otoku.

IMG_0997.jpg IMG_1000.jpg IMG_1005.jpg

Na Brač pridemo s trajektom, iz Splita v Supetar traja okrog ene ure, vozi pa vsako uro v glavni sezoni.

IMG_1017.jpg IMG_1027.jpg IMG_1035.jpg

Podobno kot na Dugem otoku je tudi Brač zelo primeren za kolesarjenje. Poti so označene, niso zahtevne, če se držimo obale, obenem pa Brač ponuja tudi obilico zahtevnih kolesarskih podvigov okrog najvišje vzpetine, 778m visoke Vidove gore. Za ogrevanje priporočam pot Sutivan – Supetar. Ta gre stran od glavne ceste, po kolovozih mimo njiv in vinogradov. Ob poti je veliko oljk in od domačinov lahko kupite sir, olivno olje in vino. Področje je zelo primerno tudi za družinsko kolesarjenje, pravzaprav je to edino temu primerno področje:

IMG_1009.jpg

Sutivansko zaledje nudi kar nekaj krajev za raziskovanje na kolesu. Poleg samega Sutivana, kjer nas do cerkcice sv. Roka čaka zelo strm vzpon, je v bližini čisto pravi botanično-živalski vrt.

 

IMG_1041.jpg IMG_1044.jpg IMG_1057.jpg IMG_1058.jpg IMG_1059.jpg

Park prirode Sutivan ima zanimive prebivalce: noje, divje svinje, race, konje, osle, koze, ovce in ostale domače in divje živali. Poleg tega imajo veliko zanimivih rastlin, rož in dreves, tudi kaj eksotičnega se najde. Poleg je veliko otroško igrišče. Postanek tu z otroki se lahko razvleče na cel dan. Poskrbijo tudi za lačne in žejne. Park se nahaja na teh koordinatah, do njega pa vodi več makadamskih poti.

IMG_1064.jpg IMG_1071.jpg IMG_1074.jpg IMG_1084.jpg

Ne prav daleč stran je še ena zanimivost: velik kamnit obok. Domačini m,u pravijo Koloč. Gre za ostanek kraškega pojava s premerom 20m in višino 10m. Do Koloča se pride iz vasice Nerezišće, ki je v zgodovini predstavljalo glavno mesto otoka. Zaradi svoje lege na sredini otoka je nudil zavetje pred pirati, ki so vdirali na otok z obale. Kasneje so se ljudje odselili bižje na obalo, v Sutivan in Supetar. V kraju Nerezišće je tudi edina večja tovarna na otoku.

IMG_1107.jpg IMG_1111.jpg IMG_1114.jpg IMG_1119.jpg IMG_1131.jpg

Na Braču nikakor ne smemo spustiti še nekaj krajev in zanimivosti. Eden takih je gotovo Vidova gora. Na vrh se lahko povzpnemo s pomočjo avta, nog ali kolesa. Peš poti so najbolj zanimive z južnih pristopov preko strmih pobočij nad Bolom. Za kolo prijaznejši so vzponi s severne strani. Edini dostop z avtom pa je po asfaltirani cesti vse do vrha, kjer je lep razgled na Brač in sosednje otoke. Z Vidove gore se tudi zelo lepo vidi Bol in znameniti peščeni polotok.

IMG_1134.jpg IMG_1138.jpg IMG_1140.jpg IMG_1155.jpg

V vzhodnem delu Brača je zanimiv kraj Škrip. Gre za enega najstarejših predelov, od koder izhaja znameniti kamen. V kraju je tudi antični mavzolej in muzej. Zanimivo si je ogledati pokopališče in cerkev ob njem. Stavbe so še vedno pokrite s kaminitmi skodlami in prava uganka je, kako to stoji skupaj.

 

Kolpa

Na Kolpi lahko poleti nedvomno najbolj uživamo med tednom, torej od ponedeljka do četrtka. Če si že ne moremo vzeti dopusta, se pa splača vsaj malo prej domov in se vsaj popoldne namočiti. Med vikendi so vse glavne lokacije precej obljudene, tako da je težko zaužiti tisti pravi mir in tišino reke, ko le lahen vetrc veje skozi krošnje in vse diši po poletju.

Ker smo iz Novega mesta, si lahko večkrat privoščimo popoldnaski skok do te naše južne mejne reke. Kopališča se začnejo vrstiti že v Metliki. Najbolj znani med bližnjimi so Primostek, Otok, Podzemelj… Mi pa gremo najraje v Griblje. Tam je velik jez in več manjših zajezitev, ki so odličen prostorček za male raziskovalne dušice. Ob urejenem kopališču je prostor za odbojko na mivki, bližnji bife pa ima polek pijače in sladoleda tudi improvizirano kegljišče in prostor za peko na žaru. Poleg je tudi travnato nogometno igrišče. Na jezu je (kadar voda teče preko) tudi naravna masaža.

IMG_0949.jpg IMG_0979.jpg IMG_0992.jpg IMG_1782.jpg IMG_9388.jpg IMG_5260.jpg

Nad jezom je možno plavati, malo višje pri stopnicah za v vodo je skakalna deska. Z dreves včasih uredijo vrvi za skoke v vodo po “tarzanovo”.

Za prave avanturiste pa je najlepši del Kolpe njen gornji tok.

Kolpa izvira na Hrvaškem pod Risnjakom, iz 80m globokega kraškega izvira. Naslikovitejši del je okrog Osilnice, saj je tam največ razgibanih sten ob Kolpi in kar nekaj vrhov, na katere vodijo peš poti. Prične se z Borovško goro, sledi Krokar, Krempa, Borič…

Kar nekaj sten je razglednih. Z vrha se razprostira pogled na Kolpo in njeno dolino (Radenska in Sodevska stena, Kozice).

Za gurmane se tudi najde kar nekaj ponudbe na več mestih. Eden bolj znanih je gostilna Madronič, kjer pripravijo odlične postrvi. Poleg gostilne je tudi jez, kjer se je možno kopati. Tu se prične tudi najjužnejša pešpot od Radencev v Damelj. Vmes je kraška jama Kobiljača. Pot je zelo primerna za poletno vroino, saj večinoma poteka v senzi gozdov ob kolpi. Če si želite mirnega kampiranja na samotnem kraju ob Kolpi, je tu kar primerno.

A1 A2 A3 A8 IMGP2224 IMGP2265 Kobiljača