Značke: ‘pohod’

Sardinija 4. dan: Pohod na plažo Goloritze in planoto Golgo

Četrti dan našega potovanja po Sardiniji smo namenili pohodu na eno “sanjskih” plaž, na plažo Goloritze. Pohod se začne na enem bolj odmaknjenih delov province Ogliastra, na planoti Golgo. Zaradi vroče napovedi smo vstali malo prej, že ob 6:30 in se ob 8;40 celo odpravili iz kampa. Najprej mimo odcepa za Santa Maria di Navarese. V kraju Baunei nas je navigacija speljala kar takoj na prvem odcepu, takoj za pokopališčem na desno, skozi vas po ozkih ulicah. Prostora z leve in desne je bilo le nekaj cm. Ko je pa se je pot pred nami zožala na širino pločnika, edini izhod iz labirinta pa je bila strma, še ožja pot nekam pod skale, pa sem vseeno stopil iz avta in povprašal staro ženico “Dove a Golgo?”. Pa je samo pokazala z nagubano roko “Qui!”. Pa smo šli “qui” v breg. Na srečo se je za hišami pot spet razširila in se priključila na “glavni” odcep, ki pelje iz centra Bauneia. Nad vasjo so prav posrečene serpentine, ki nas pripeljejo na planoto Golgo. Asfalt se vleče nekaj km skozi prostran hrastov gozd. Po slabih 8 kilometrih asfalta iz Bauneia se odcepimo desno na makadam v smeri kažipota za Rifugio Cooperativa Goloritze. Ko se približujemo tej koči, je ob cesti vse polno znakov za prepovedano parkiranje. Seveda zaradi tega, ker potem pri koči pobirajo parkirnino, ki znaša 4 EUR za avto za cel dan. Poleg parkirišča je tudi prostor za nekaj šotorov in kakšen avto dom. Koča nudi osnovne stvari, mrzlo pijačo in kakšen prigrizek. Cene so malce zasoljene, kot bi bili kje v resnih hribih.

IMG_9209.jpg IMG_9210.jpg DSC_0401.jpg IMG_9213.jpg IMG_9215.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Sardinija 4. dan: Pohod na plažo Goloritze in planoto Golgo’

Sardinija

“Safari” sredi Italije

Parco natura viva je živalski vrt tik ob Gardskem jezeru. Živalski vrt je iz dveh delov. V prvem delu smo se zapeljali z avtom mimo živali, kot v “safariju”. V resnici so se bolj živali sprehajale mimo nepregledne plehnate kolone. V drugem delu pa je običajen “peš” živalski vrt z nekaj dodatki. No, pa pojdimo lepo po vrsti.

Parco natura viva je le streljaj od gardalanda. Za obisk si je potrebno vzeti skoraj cel dan, če želimo res videti vse živali. Če ZOO obiščemo na praznik, vikend ali drug dela prost dan je potrebno računati na gnečo ob  vhodu. Zvita kača avtomobilov nas v kakšnih 45 minutah pripelje do blagajne, kjer se olajšamo za 20 EUR po odraslem in 15 EUR po otroku. Vstopnica velja za oba dela parka. Ko se zapeljemo mimo vhodna, se prične zabava. Mimo avta “šibajo” antilope, ob poti se pasejo zebre, žirafe, v vejah dreves se derejo čudni ptiči…. po vijugastem makadamu se malo dvignemo, vmes srečamo še kakšno čredo koz in se na drugi strani vzpetine spustimo proti zverem. Videli smo hijene, tigre, geparde, levinje… Sledi še izstop in parkiranje.

IMG_8284.jpg IMG_8285.jpg IMG_8289.jpg IMG_8293.jpg IMG_8320.jpg IMG_8324.jpg

Sledi še ogled “pravega” živalskega vrta. Poleg vseh za živalske vrtove klasičnih vrstah imajo v tem parku tudi plastične – dinozavre v naravni velikosti. Zanimiv je tudi tropski vrt, kjer je poleg vse golazni še polno kameleonov, kaš, krokodilčkov…

Park je kar velik. Mi smo prehodili 5,5km v dobrih treh urah. K temu je potrebno dodati še približno dve uri za avtomobilistični del ogleda. Skupaj je to kar lep skoraj celodnevni potep.

IMG_8330.jpg IMG_8332.jpg IMG_8339.jpg IMG_8371.jpg IMG_8388.jpg

IMG_8424.jpg IMG_8435.jpg IMG_8411.jpg IMG_8393.jpg IMG_8442.jpg

Piscia di ghjaddu

IMG_3422.jpg

IMG_3496.jpg IMG_3408.jpg

Piscia di ghjaddu, Piscia di gallo ali kar Petelinov curek po naše je slap, ki nastane, ko se potok Torrente Oso zareže v ozko skalno razpoko in pada v spektakularnem slapu 70m globoko na skale. Pohod je upravičeno popularen med turističnimi obiskovalci Korzike. Sama pot je v zgornjem delu nezahtevna in vsak povprečen pohodnik jo bo zmogel v dobri uri. Pohod pričnemo na parkirišču, približno 1km severno od jezu l’Ospedale. Pot je dobro označena. Vmes prečkamo potok brez mostu, zato je priporočljiva primerna obutev.

Nadaljuj z branjem ‘Piscia di ghjaddu’

Vasojevički Kom

Komovi so hribi, visoki preko 2500m, ki ležijo v “vogalu” Črne gore, blizu meje z Albanijo. Najenostavnejši pristop na Kom Vasojevički (2460m)  je s severne strani, s planote Štavna. Poleg tega največjega in najbolj izrazitega vrha so v masivu še Kom Kučki (2487 m), Stari Vrh (2483 m) in Kom Ljevoriječki (2469 m). Z vrha je lep razgled na planoto Štavna na severu, planoto Carine na jugu. Malo dlje se razprostira mogočna veriga Prokletij na jugu in vzhodu. Opazujemo lahko kanjon Tare, med masivoma Moračke planine (2226 m) in Sinjajevine (2287 m). V ozadju pa se ob dobri vidljivosti vidi Durmitor z navišjim vrhom Bobotov kuk (2522m).

Naš cilj - Vasojevički Kom Rožce Kolesarske poti Strmina Strme trave in naše hiške v ozadju Prokletije so še pod snegom Tik pod vrhom

Nadaljuj z branjem ‘Vasojevički Kom’

Eko katun Štavna

Za pohod na Komove je idealno izhodišče Štavna. To je planota tik pod goro Kom Vasojevički. Na nadmorski višini 1800m se nahaja nekaj katunov (pri nas bi jim rekli planine). Nekaj je avtentičnih, spet drugi so spremenjeni v vikende. Nekaj je tudi novih hišk, zgrajenih v duhu starih kolib, vendar z novimi materiali. Za turizem so s pomočjo tujih investicij uredili Eko katun Štavna. To je malo naselje desetih hišk (+ recepcija in restavracija), ki so urejene za bivanje petih ljudi. V dveh nadstropjih je 5 ležišč. Spodaj je mala kuhinja s štedilnikom na drva in eno posteljo. Zgoraj so še štiri ležišča. Hiške so opremljene z najnujnejšo opremo za bivanje. Ne pričakujte luksuza obmorskih apartmajev, ampak bolj v duhu naših planinskih koč. Za lastno kuhanje priporočam, da vzamete s seboj plinski gorilnik. Sicer pa je ena od hišk restavracija, kjer pripravijo marsikaj po željah gostov. Mi smo si zaželeli meso na žaru. Ker imajo električni žar, elektrike pa zaradi tragične nesreče v bližnjem transformatorju dva dni ni bilo, se je kuharica znašla in potešila naše želje. Zakurila je v šporhetu in nam spekla meso kar v ponvi. Jedli smo tudi odlično čorbo (po naše enolončnico z mesom). Potrudijo se tudi kadarkoli. Ko smo prispeli, so ravno postregli eno slovensko družino z večerjo in to ob 22h zvečer! Skratka, gostoljubnost na vsakem koraku.

Eko katun Štavna - naše bivališče

Kako priti na Štavno?
Najenostavneje je, da gremo do Kolašina. Od tam sledimo kažipotu za Andrijevico. Po cca. 14km iz Kolašina pridemo na prelaz Trešnjevik, kjer zavijemo proti Štavni. Asfalt nas pripelje vse do vhoda v Eko katun.

Odcep za Komove

 

Nadaljuj z branjem ‘Eko katun Štavna’

Dolina Manganello

Na poti iz enega kampa v centralnem delu Korzike (Corte) do drugega kampa na jugovzhodnem delu (Santa Lucia di Porto Vecchio) smo se ustavili še v eni zelo zanimivi rečni dolini. Nahaja se na 9. odseku poti GR20, ki je ena od najbolj poznanih večdnevnih transverzal na Korziki.

Iz mesta Corte smo odšli naravnost proti jugu, mimo krajev Venaco (ki je znan po mehkem, nežnem in okusnem siru venaco – če imate možnost, se odpravite tja v času Fiera di U Casgiu, 28. ali 29. aprila – mi smo bili en dan prezgodaj) , Vivario do Tattone, kjer se od glavne ceste odcepi ozka vaška pot proti zaselku Canaglia. Ob poti srečamo “dvomostovje”, železniški most Pont Eiffel na reki Vecchio, postavljen po načrtih francoskega inženirja Gustava Eiffla v 90. letih 19. stoletja, zgodovinski spomenik od leta 1976. Pod 170 metrov dolgim in 84 metrov visokim mostom se nahaja cestni most, zgrajen leta 1827. Na lokalni cesti smo srečali krave, se prebili skozi vas in na koncu vasi parkirali na označenem parkirišču. Prostora je za kakšnih 5 avtomobilov. Ker je pot malo obiskana, ni bojazni da bo zasedeno. Pred nami sta bila le dva avta s pohodniki.

Tudi tu so bile krave na cesti Avto (registriran) je bil opora kažipotu Sem smo se odpravili

Slike: (Levo) dostop do vasi Canaglia, (Sredi) parkirišče na koncu vasi, kjer se začne pot, (desno) pot je lepo označena

Nadaljuj z branjem ‘Dolina Manganello’

Restonica

Pohod do jezera Melo ali še naprej do jezera Capitello je nekaj posebnega. Pohod ima nekaj presežnikov (obiskanost, mogočnost narave, velikost dreves, balvanov, ledeniške kotline, raznolikost podnebja…). Iz mesta Corte se odpeljemo po ozki ovinkasti cesti doline Restonica do koče, pri kateri je veliko parkirišče, Bergerie de Grottelle na višini 1370m. Adrenalinske vožnje je  za dobrih 15km.  Splača se kreniti dovolj zgodaj, saj je tako manj možnosti, da srečamo avto ali celo minibus, ki pripelje nasproti. Cesta ni za vrtoglave ali take s slabim srcem, saj je precej “zračna” – desno stena, levo prepad.

IMG_2576.jpg IMG_2586.jpg IMG_2617.jpg IMG_2628.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Restonica’

Lisca

Lisca (948 mnm) je gora v Posavju, severno od Sevnice. Ima dva vrhova, nižji je Mala Lisca (934 mnm). Na višjem stoji meteorološka radarska postaja, pod njim pa sta dve planinski postojanki: Jurkova koča in Tončkov dom (927 mnm), do katerega vodi cesta. Na zahodnem pobočju stoji cerkev Sv. Jošt (787 mnm). Z Lisce se ponuja pogled na mnoge slovenske gore;SnežnikKamniško-Savinjske AlpeJulijske AlpeGorjanciZasavsko hribovje, idr…

IMG_8020 IMG_8046 IMG_8065 IMG_8072

Nadaljuj z branjem ‘Lisca’

Škrčko Ždrijelo

Škrčko Ždrijelo je prelaz v grebenu Durmitorja, ki se prične na prelazu Sedlo. Pohod pričnemo ob cesti, ki pelje od Žabljaka mimo Sedla. Od Sedla se spustimo nekaj km po izraziti dolini. Parkiramo ob cesti, kjer na levi strani zagledamo planino za pašo živine. Ob cesti je veliko makadamsko parkirišče.

IMGP2059

Nadaljuj z branjem ‘Škrčko Ždrijelo’