Značke: ‘prenočišče’

Umoljani

Umoljani so majhna vasica stisnjena v breg na južni strani Bjelašnice. Za nekaj dni smo se nastanili v počitniškem domu “Pansion Umoljani”, od koder je odlično izhodišče za raziskovanje prav popsebne okolice. Več podatkov o nastanitvi je na tej povezavi. Prijazno in neumorno gospodinjo Aldijano ali gospoodarja Nedžada dobite na telefon 0387 61 22 81 42  ali po elektronski pošti na naslovu umoljani@gmail.com .

IMG_1503

Nadaljuj z branjem ‘Umoljani’

St. Florent

Turistični vodiči neskončno hvalijo St. Florent. V bistvu pa je ena velika marina, v kateri so parkirane jahte vseh oblik, velikosti in barv. Morda je za snobe s teh jaht res vrhunec njihovega potovanja z jahto tisti nesrečni jastog, ki se je še pet minut prej tresel v akvariju restavracije le pet korakov stran od bleščeče jahte in razmišljal, ali je morda on naslednji na vrsti za v lonec. Morda je za nekega ameriškega turista, ki mu je vrhunec turizma slepo sledenje vodiču Lonely planet sedenje med temi snobi tudi užitek brez primere, kljub temu da se mora potem zapufati, da si privošči tiste tri pomfrije s petimi školjkami. Nekaterim je to v neizmerno veselje. Žal (ali pa na srečo) nismo eni takih. Mi smo našli fino škarpo okrog marine, po kateri se je dalo voziti z uniciklom, da je en star stric kar skakal ov veselja in vpil za nami »Le Cirq, Le Cirq«. Prav tako smo našli sladoled na kepce ppo 2€, kar je zelo snobovsko, vendar kot smo kasneje ugotovili kar standardna tarifa na Korziki. Obiskali smo tudi bližnji lunapark, kjer so imeli celo pravi miniaturni vlakec smrti. Tudi tu smo naredili veselje z uniciklom, saj je bil očitno lunapark nekoč res »Le Cirq« in so nekateri kartogrizci bili nekoč klovni. Eden je prav spretno obvladoval unicikel in še naslednji dan smo se prav veselo pozdravljali.

IMG_9874 IMG_9885 IMG_9888 IMG_9898

Nadaljuj z branjem ‘St. Florent’

Prenočišče Frielingen

Za obisk Heide parka smo izbrali en 6 posteljni apartma v idilični hiški na kmetiji. Od parka in centra Soltau je Frielingen oddaljen cca. 12km. V hiši so štirje apartmaji. Ko smo prišli je bil eden zaseden. Gazdarica je vzela keš na roke in vprašala, če potrebujemo Rechnung. Rekel sem, da ga jaz nič ne potrebujem, ona paje urno pospravila bankovce v žep. Toliko o sivi ekonomiji v urejenem gospodarstvu…

IMG_3054.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Prenočišče Frielingen’

Oberthulba

Pot na sever nemčije se ponavadi zelo vleče. Zelo prav pride kakšno dobro in poceni prenočišče tik ob avtocesti. Našel sem eno tako ogodno varianto za več ljudi v vasi po imenu Oberthulba. Vožnje od Novega mesta skozi Bavarsko in naprej na sever je bilo za 10 ur, skupaj s postanki.

IMG_2956.jpg IMG_2978.jpg IMG_2987.jpg

Avtocesto A7 zapustimo na izhodu št. 96 in v vasi nasproti trgovine zavijemo v stanovanjsko sosesko. Center vasi je naprej, malo navzdol ob potoku. Prespali smo v penzionu Waldner, kjer je prenočišče z obilnim zajtrkom 10 EUR po osebi. Imajo tudi brezplačen WiFi.

Nadaljuj z branjem ‘Oberthulba’

Ulcinj

V Ulcinju smo prespali eno noč na našem potovanju proti Makedoniji. Nismo bili prav v Ulcinju, ampak nekaj kilometrov ven proti jugu, v kraju Donji Štoj. Prenočili smo v apartmaju Dalila. Lastnik Harun in njegova žena Meca sta nas prijazno sprejela in kljub glavni sezoni smo prespali le eno noč za prgišče evrotov. Prispeli smo po skoraj celodnevnem potovanju od Korčule, skozi BiH, mimo Boke kotorske do samega juga Črne gore. Kljub poznemu popoldnevu smo imeli ravno še dovolj časa za obisk mivkaste plaže. Za spuščanje zmaja je vrhunska, za kopanje pa ne, za poležavanje pa še manj. Ampak itak to ni naš način preživljanja dopusta. Kraj poleg obilice apartmajev in vrhunskega voznega parka gostov v njih premore tudi dolge mivkaste plaže, lunapark in obilico komarjev.

IMG_6882.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Ulcinj’

Kanjon Tare, camping Grab

Pot domov iz Črne gore, sploh če se prične na južni strani, na Albanski meji, npr. pod Prokletijami zna biti predolga, da bi jo odpeljali v enem kosu. Bolj “priročen” je severni del, bližje BiH. Za prenočišče ali pa daljši dopust ob reki Tari je zelo primeren kamp Grab. Ta leži v samem osrčju kanjona reke Tare in predstavlja enega od osrednjih izhodišč za rafting na najbolj privlačnem delu kanjona.

IMG_1969.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Kanjon Tare, camping Grab’

Grbaja

Dolina Grbaja je ena od dveh izrazitih dolin na črnogorski strani Prokletij. V Grbajo pridemo iz Plava, preko Gusinj in po ozki poti v pravljično deželo. Do knjižnih pravljic jo loči le tu in tam kakšen kup smeti in izrazito kavbojsko kapiranje.

IMG_1132.jpg

 

Nadaljuj z branjem ‘Grbaja’

Eko katun Grbaja

Eko katun Grbaja je v lasti g. Srdjana Pavičevića, ki sliši na telefon 069 044 572. Za rezervacijo je najbolje poklicati in se dogovoriti. Veloten “eko katun” je razdeljen na tri dele. Prehrano in pijačo se da dobiti v koči, kjer imajo res poceni in zelo okusno hrano. V isti stavbi je tudi skupinska kopalnica in WC. Drug del je manjši prostor za kampiranje, ki se nahaja pred kočo. Zadaj je pa še tretji del – to so pa še manjše lesene hiške, kjer lahko prespi do 5 ljudi v enem prostoru. Opremljene so tudi s preprosto kopalnico in elektrificirane. Za kuhanje je potrebna lastna oprema. Mi smo odlično shajali z manjšim plinskim gorilnikom in nekaj posodami. Enkrat na dan pa smo jedli v koči. Vse skupaj se nahaja na  lokaciji 42.523874,19.787315.

 

IMG_1700.jpg

 

Nadaljuj z branjem ‘Eko katun Grbaja’

Prokletije

»Najbolj skrivnostno, najteže pristopno in najbolj divje gorstvo na Balkanskem polotoku in za Alpami, tudi v Evropi. Južnoevropske Alpe!«
Ami Boué (1794–1881), francoski geolog in potopisec

Vlado Vujisić je za Planinski vestnik 4-2007 zapisal

Prokletije so znane tudi kot “južnobalkanske Alpe”. Od Alp se ločijo le po barvi, saj je kamen bolj siv in temnejši. Po lepoti pa prav nič. Druga poglavitna razlika je obljudenost. Prokletije so zelo odmaknjeno hribovje, kjer srečamo ljudi le za vzorec. Morda v najbolj udarnih poletnih terminih naletimo na pohodnika ali kakšno manjšo skupino Slovakov ali Čehov, ki so tu kar pogosto. Mi smo naleteli tudi na prijaznbe beograjske jamarje, ki so preživeli tri tedne v jamah znotraj Prokletij. 

Prokletije so najmogočnejši gorski masiv na Balkanskem polotoku. Čeprav jih geografsko prištevamo k Dinarskemu gorstvu, jih njihov videz, pa tudi višine njihovih vrhov, nekako ločijo od preostalih Dinaridov. Z visokimi, drzno oblikovanimi vrhovi in ozkimi, globokimi dolinami bolj spominjajo na Alpe. V njih je bila nekoč tudi najizrazitejša glaciacija na Balkanu, ki je pustila močne sledi v obliki številnih od ledenikov izdolbenih dolin in krnic, v katerih je ostalo kakih deset manjših ledeniških jezer. Srbski geograf Jovan Cvijić je zapisal, da »na nobenem območju Balkanskega polotoka ledeniki niso pustili tako globokih sledi ledeniške erozije kot prav v Prokletijah«. Zato jih je Ami Boué upravičeno imenoval »Južnoevropske Alpe«.

Podrobnosti in tehnične podatke si lahko preberete na wikipediji – Prokletije.

Bazni tabor

Naš “bazni tabor” je bil v dolini Grbaje, kamor se pride po ozki asfaltirani cesti iz Gusinj. Mi smo prispeli iz Kolašina, preko prelaza, kjer smo leto nazaj bivali v eko katunu Štavna, preko Plava v Gusinje. V Plavu smo se podprli s 30 čevapi, šest velikimi lepinjami in nekaj piksnami gaziranih pijač, za kar smo odšteli le 6 EUR. V starejšem planinskem vodniku sem prebral, da je potrebno javljanje na policijski postaji v Gusinju za vse, ki se peš odpravljajo na mejo z Albanijo. Domačini so nam sicer prijazno pokazali, kje je policijska postaja, vendar so nas obenem malo čudno gledali, kakšne hecne ideje da imamo. Seveda je šlo potem kot po maslu brez vseh teh formalnosti.

 

Nadaljuj z branjem ‘Prokletije’

Risan

Risan je staro zgodovinsko naselje v samem osrčju Boke kotorske. Cestne povezave so proti Hercegnovem, če pridemo s Hrvaške preko prehoda Debeli breg. Cesta ob morju gre naprej proti Kotorju. Če pa pridemo iz zaledja, je Risan povezan proti “hribom” s povsem novo cesto, ki je nadomestila staro rimsko vijugasto in ozko cesto severno proti Nikšiću. Po tej cesti pridemo tudi iz BiH preko Trebinja in prehoda Vilusi. To varianto priporočam v izogib morebitni gneči na “glavnem” prehodu pri Hercegnovem. Res da je potrebno dvakrat čez mejo, vendar se splača tudi obiskati Trebinje.

IMG_6517 IMG_6518 IMG_6519

Nadaljuj z branjem ‘Risan’

Boka kotorska

Če se odpravljamo v notranjost Črne gore s primorske strani, sploh s Hrvaške skoraj ne moremo mimo Boke kotorske. Velik, v kopno zarezan zaliv je že v pradavnini nudil zavetje pomorščakom in morskim vojskam. S tem naravnim zavetjem je povezanih veliko dogodkov iz slavne zgodovine Črne gore.

Pot preko Boke si lahko vzamemo bolj na dolgo in gremo ves čas po obali, ali pa nekje na sredini, v kraju Kamenari oz. Lepetane, odvisno s katere strani gremo. Trajekt stane 8 EUR po vozilu in v poletni sezoni vozi neprestano, ko se nabere dovolj vozil. Celotna dolžina obale je celih 15 navtičnih milj ali 28km.

V primeru, da se odločimo za pot okrog zaliva, priporočam postanek v kraju Risan na čevapčičih ali pizzi. Cene so dokaj sprejemljive, hrana pa okusna in v izobilju. Za lažjo orientacijo je tule račun enega kosila za 6 oseb:

IMG_6516

Risan so ustanovili Grki v 4. stoletju pred našim štetjem, nekako takrat kot Budvo. V vasici Lipići si lahko ogledamo jamske poslikave iz časov 8. stoletja pred n.š. Nad Risanom se dviga Orjen, ki je zanimiva hribolazniška destinacija, obenem pa nudi veliko zanimivosti iz daljne zgodovine.

IMG_6519 Boka kotorska IMG_6521

V Boki kotorski so tudi manjši otočki, ki so vredni ogleda, vendar si je za to potrebno vzeti cel dan. Gospa od Škrpjela je nastala na čereh s pomočjo materiala, ki so ga pripeljale ladje s kopnega. Leta 1630 so sezidali prvo kapelo, ki je bila do leta 1725 razširjena. Poleg je zrasel tudi farovž. Notranjost cerkve je poslikana s freskami samoukega umetnika po imenu Tripo Koklja (1661-1713), ki je s poslikavami prikazal podobe iz stare in nove zaveze. Za obisk lahko poiščete domačina s čolnom, ki vas bo za nekaj € zapeljal tja, vas počakal in pripeljal nazaj.

Nadaljuj z branjem ‘Boka kotorska’

Livno

Livno je mesto v jugozahodni BiH z bogato zgodovino. Leži ob vznožju hriba Bašajkovac, od koder izvira kraška reka Bistrica.

Motel v Livnem

Na žalost v Livnem nismo ostali dlje kot preko noči na poti z morja proti Sarajevu. Dan prej smo prišli mimo Buškega jezera in prespali v motelu Bacchus na obrobju Livnega. Motel je res velik in je namenjen predvsem velikim feštam. Mi smo bili tisto noč edini gosti v prostornih sobah. Cene so glede na udobje in opremljenost res ugodne. Najeli smo sicer dve sobi, vendar bi lahko nas vseh 6 spalo v eni, saj so postelje res “king size”. Cene, ki smo jih plačali so bile:

Nadaljuj z branjem ‘Livno’

Eko katun Štavna

Za pohod na Komove je idealno izhodišče Štavna. To je planota tik pod goro Kom Vasojevički. Na nadmorski višini 1800m se nahaja nekaj katunov (pri nas bi jim rekli planine). Nekaj je avtentičnih, spet drugi so spremenjeni v vikende. Nekaj je tudi novih hišk, zgrajenih v duhu starih kolib, vendar z novimi materiali. Za turizem so s pomočjo tujih investicij uredili Eko katun Štavna. To je malo naselje desetih hišk (+ recepcija in restavracija), ki so urejene za bivanje petih ljudi. V dveh nadstropjih je 5 ležišč. Spodaj je mala kuhinja s štedilnikom na drva in eno posteljo. Zgoraj so še štiri ležišča. Hiške so opremljene z najnujnejšo opremo za bivanje. Ne pričakujte luksuza obmorskih apartmajev, ampak bolj v duhu naših planinskih koč. Za lastno kuhanje priporočam, da vzamete s seboj plinski gorilnik. Sicer pa je ena od hišk restavracija, kjer pripravijo marsikaj po željah gostov. Mi smo si zaželeli meso na žaru. Ker imajo električni žar, elektrike pa zaradi tragične nesreče v bližnjem transformatorju dva dni ni bilo, se je kuharica znašla in potešila naše želje. Zakurila je v šporhetu in nam spekla meso kar v ponvi. Jedli smo tudi odlično čorbo (po naše enolončnico z mesom). Potrudijo se tudi kadarkoli. Ko smo prispeli, so ravno postregli eno slovensko družino z večerjo in to ob 22h zvečer! Skratka, gostoljubnost na vsakem koraku.

Eko katun Štavna - naše bivališče

Kako priti na Štavno?
Najenostavneje je, da gremo do Kolašina. Od tam sledimo kažipotu za Andrijevico. Po cca. 14km iz Kolašina pridemo na prelaz Trešnjevik, kjer zavijemo proti Štavni. Asfalt nas pripelje vse do vhoda v Eko katun.

Odcep za Komove

 

Nadaljuj z branjem ‘Eko katun Štavna’