Značke: ‘reka’

Jezero Vrutak, Trebišnjica, Ćiro

Jezero se nahaja s konca Popovega polja, ki leži zahodno od Trebinja. Dolina je rodovitno področje, kjer gojijo sadje in zelenjavo. Mimo jezera se peljemo, če gremo iz Neuma proti Trebinju. Obstaja več poti, a najlepša je trasa stare železnice, ki je nekoč peljala vse do Dubrovnika. Vlak poznamo pod imenom Ćiro. Del te proge še obratuje v Mokri gori, kjer je tudi eden najbolj zanimivih odsekov s tuneli in ostrimi zavoji.

IMG_1255

Reka, ki teče preko Popovega polja se imenuje Trebišnjica. V gornjem toku bi ji težko rekli reka, saj gre za betoniran vodni kanal, ki ga napaja akumulacijsko jezero Vrutak in se vije po dolini z imenom Popovo polje.

IMG_1249 IMG_1250 IMG_1252 IMG_1253 IMG_1257 IMG_1332 IMG_1336

 

 

Tole je karta poti med Neumom in Trebinjem s postankom v jami Veternjača. Pot ob Trebišnjici poteka večino časa po trasi stare železnice:

 

Tolmuni pod prelazom Bavella

Korzika je zelo hribovita, kar pomeni, da je tudi veliko vodotokov, ki ponujajo obilo zabave. Z ustrezno opremo in ob vodstvu si lahko privoščimo soteskanje (kanjoning), vendar je to dokaj draga zadeva, saj stane okrog 35 do 40€ po osebi. Poleg soteskanja je možno začutiti divjino sotesk tudi s peš obiskom. Na spllošno se držimo enega pravila: poiščemo področje, kjer so soteskarji in sledimo cesti, ki vodi ob kakšnem od kanjonov. Ko naletimo na most preko vode, kjer so parkirani avtomobili, se držimo vodotoka od mostu navzgor. Ponavadi so na enem ali drugem bregu uhojene koozje stezice. Ne pričakovati kakšnih oznak, markacij ali celo kažipotov. Tolmuni ob teh rečicah so skrbno varovana skrivnost. Vendar brez skrbi, poti gredo vzdolž vode in slej ko prej pridemo do slapa, pod katerim je tolmun. Lahko se ustavimo že na prvem, ali pa raziskujemo naprej ob vodi navzgor. Priporočljivo je imeti tudi kakšno prasico, v katero spravimo mobitele, ključe in fotoaparat, ter se odpravimo kar po vodi navzgor. Kjer so slapovi, se da ponavadi zaobiti po peš poti. Vsekakor je pot ob teh rečicah nepozabna izkušnja, ki jo lahko doživi cela družina, od najmlajših do najstarejših.

IMG_9204 IMG_9724 IMG_9810 IMG_9276 IMG_9319 IMG_9250

Nadaljuj z branjem ‘Tolmuni pod prelazom Bavella’

Fontaine-de-Vaucluse

Fontaine de Vaucluse je manjši turistični kraj, kjer izvira reka Sorgue. Reka izvira iz notranjosti podzemnega kraškega sistema, kamor se steka voda iz okoliških gorovij. Voda je turkizno modre / živo zelene barve in ima neverjeten volumski dotok.

IMG_6365.jpg IMG_6382.jpg IMG_6392.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Fontaine-de-Vaucluse’

Pont du Gard

IMG_6127.jpg

Viadukt + čofotanje

IMG_6188.jpg IMG_6154.jpg IMG_6134.jpg

 

Nadaljuj z branjem ‘Pont du Gard’

Vusanje

Ko pridemo ali ko zapustimo dolino Ropojano, nas pot pelje preko te vasi. Populacija je v glavnem albanska. Ljudje so se veliko selili v Ameriko iz teh krajev. Sedaj se vrača nekaj sredstev, občasno pa tudi kakšen domačin. Mi smo srečali domačina, ki se je rodil v tej vasi, pa je pripeljal svojo ženo in dva otroka iz New yorka, da bi videli od kod so doma oče, babica, dedek, strici in tete. Domačini dajo veliko na tradicijo, ampak jim tako in tako ne ostane drugega, saj kakšne hude industrije in napredka ni slutiti.

IMG_1599.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Vusanje’

Grlo (Grlja)

Ko smo se vračali s pohoda po Ropojani, smo se ustavili še pri tem zanimivem slapu. Voda iz doline Ropojane, ki v glavnem izvira pri Skakavcu se tik nad vasjo Vusanje zareže v ozko sotesko Grlja. Pred tem pa še pade v visokem slapu najprej v amfiteater, potem pa izgine v ozki soteski. Ko takole prideš do slapa, ga samo slišiš, za pogled na slap pa se je potrebno pošteno nagniti nad skale.

IMG_1590.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Grlo (Grlja)’

Gardsko jezero za prvi maj

Vsako leto nekje proti koncu marca se marsikdo začne praskati po glavi, ko pogleda koledar tam okrog prvega maja in  ugotovi, da bi se bilo dobro nekam premaknit od doma med prvomajskimi prazniki. 27. april in 1. maj sta nekako tako skupaj na koledarju, da se vedno najde ena kombinacija, ki omogoča vsaj 4 dni oddiha, če ne več. Za nekajdnevni družinski prvomajski pobeg je Gardsko jezero več kot naročeno. Pot od Slovenije do Gardskega jezera ni predolga, temperature konec aprila omogočajo obilico aktivnosti na prostem, cene namestitve v kakšni novodobni barakici sredi obilice kampov pa tudi še niso predrage.

Nas je pot odnesla v kamp Bella Italia na južni strani Gardskega jezera. Vas, kjer je kamp se imenuje Peschiera del Garda. To je odlična “bazna postaja” za:

Razburkano morje... pardon, jezero

Nadaljuj z branjem ‘Gardsko jezero za prvi maj’

Dolina Manganello

Na poti iz enega kampa v centralnem delu Korzike (Corte) do drugega kampa na jugovzhodnem delu (Santa Lucia di Porto Vecchio) smo se ustavili še v eni zelo zanimivi rečni dolini. Nahaja se na 9. odseku poti GR20, ki je ena od najbolj poznanih večdnevnih transverzal na Korziki.

Iz mesta Corte smo odšli naravnost proti jugu, mimo krajev Venaco (ki je znan po mehkem, nežnem in okusnem siru venaco – če imate možnost, se odpravite tja v času Fiera di U Casgiu, 28. ali 29. aprila – mi smo bili en dan prezgodaj) , Vivario do Tattone, kjer se od glavne ceste odcepi ozka vaška pot proti zaselku Canaglia. Ob poti srečamo “dvomostovje”, železniški most Pont Eiffel na reki Vecchio, postavljen po načrtih francoskega inženirja Gustava Eiffla v 90. letih 19. stoletja, zgodovinski spomenik od leta 1976. Pod 170 metrov dolgim in 84 metrov visokim mostom se nahaja cestni most, zgrajen leta 1827. Na lokalni cesti smo srečali krave, se prebili skozi vas in na koncu vasi parkirali na označenem parkirišču. Prostora je za kakšnih 5 avtomobilov. Ker je pot malo obiskana, ni bojazni da bo zasedeno. Pred nami sta bila le dva avta s pohodniki.

Tudi tu so bile krave na cesti Avto (registriran) je bil opora kažipotu Sem smo se odpravili

Slike: (Levo) dostop do vasi Canaglia, (Sredi) parkirišče na koncu vasi, kjer se začne pot, (desno) pot je lepo označena

Nadaljuj z branjem ‘Dolina Manganello’

Lahomniški Sopot

Slap Lahomniški Sopot, kot je označeno na kartah ali kratko Sopota, kot ga imenujejo domačini. Pod njim je nekoč stala kovačija, ki jo je odnesla povodenj. Potem so naredili malo hidrocentralo, ki več ne obratuje. Slap pa še vedno šumi in privablja obiskovalce. Okolica je res čudovita in vredna ogleda. Od glavne ceste skozi Laško je oddaljen le kakih 15 minut vožnje. GlejGPX zapis. Ali sled v google maps.

IMG_0780.JPG IMG_0782.jpg IMG_0783.jpg IMG_0801.jpg

Razloga, da smo obiskali ta zanimiv slap sta dva. Kratke počitnice v Laškem in edini geocache v tem področju. Iz Laškega smo se podali mimo pivovarne in po dolini Lahomnice do Tevč. Parkirali smo pri transformatorju na koordinatah N 46′ 08.691 E 015′ 17.102 in se podali peš po cesti tik preden se cesta začne vzpenjati. Tam smo šli desno ob potoku, mimo enega vodnjaka in do zadnjih hiš, kjer je preko potoka most. Do slapu je le še nekaj 10 metrov, saj ga pri zadnjih hišah že zaslišimo. Slapa sta pravzaprav dva. Ta, ki ga najprej zagledamo je spodnji in je visok 7m. Spodaj je manjše jezerce, kamor se steka voda. Ob vodi je tudi stara stavba, ki je bila nekoč elektrarna. Voda za pogon elektrarne je speljana od zajetja pri zgornjem slapu preko tunela, ki je vklesan v skalo. Do tega tunela se mormo povzpeti skozi grmovje in podrast. Na drugi strani tunela pridemo nad pravkar videni slap.

IMG_0785.JPG IMG_0786.jpg IMG_0789.jpg IMG_0791.jpg IMG_0792.jpg IMG_0795.JPG IMG_0799.jpg

Kolpa

Na Kolpi lahko poleti nedvomno najbolj uživamo med tednom, torej od ponedeljka do četrtka. Če si že ne moremo vzeti dopusta, se pa splača vsaj malo prej domov in se vsaj popoldne namočiti. Med vikendi so vse glavne lokacije precej obljudene, tako da je težko zaužiti tisti pravi mir in tišino reke, ko le lahen vetrc veje skozi krošnje in vse diši po poletju.

Ker smo iz Novega mesta, si lahko večkrat privoščimo popoldnaski skok do te naše južne mejne reke. Kopališča se začnejo vrstiti že v Metliki. Najbolj znani med bližnjimi so Primostek, Otok, Podzemelj… Mi pa gremo najraje v Griblje. Tam je velik jez in več manjših zajezitev, ki so odličen prostorček za male raziskovalne dušice. Ob urejenem kopališču je prostor za odbojko na mivki, bližnji bife pa ima polek pijače in sladoleda tudi improvizirano kegljišče in prostor za peko na žaru. Poleg je tudi travnato nogometno igrišče. Na jezu je (kadar voda teče preko) tudi naravna masaža.

IMG_0949.jpg IMG_0979.jpg IMG_0992.jpg IMG_1782.jpg IMG_9388.jpg IMG_5260.jpg

Nad jezom je možno plavati, malo višje pri stopnicah za v vodo je skakalna deska. Z dreves včasih uredijo vrvi za skoke v vodo po “tarzanovo”.

Za prave avanturiste pa je najlepši del Kolpe njen gornji tok.

Kolpa izvira na Hrvaškem pod Risnjakom, iz 80m globokega kraškega izvira. Naslikovitejši del je okrog Osilnice, saj je tam največ razgibanih sten ob Kolpi in kar nekaj vrhov, na katere vodijo peš poti. Prične se z Borovško goro, sledi Krokar, Krempa, Borič…

Kar nekaj sten je razglednih. Z vrha se razprostira pogled na Kolpo in njeno dolino (Radenska in Sodevska stena, Kozice).

Za gurmane se tudi najde kar nekaj ponudbe na več mestih. Eden bolj znanih je gostilna Madronič, kjer pripravijo odlične postrvi. Poleg gostilne je tudi jez, kjer se je možno kopati. Tu se prične tudi najjužnejša pešpot od Radencev v Damelj. Vmes je kraška jama Kobiljača. Pot je zelo primerna za poletno vroino, saj večinoma poteka v senzi gozdov ob kolpi. Če si želite mirnega kampiranja na samotnem kraju ob Kolpi, je tu kar primerno.

A1 A2 A3 A8 IMGP2224 IMGP2265 Kobiljača