Značke: ‘sprehod’

Biogradska gora

Nacionalni park Biogradska gora se nahaja na področju občin Kolašin, Mojkovac, Berane in Andrijevica, torej nekako v tretjini zgoraj desno, če gledamo zemljevid Črne gore pod Bjelasico med Limom in Taro. Center dogajanja je Biogradsko jezero, kamor se pride z avtom po nekaj ovinkih z glavne ceste Kolašin Mojkovac.

Jezero je nekaj takega kot pri nas npr. Bohinj, le da je malo manjše. Je prijeten prostor za krajši oddih v poletni vročini ali pa za razmigati otrdele okončine med daljšimi vožnjami po Balkanu.

Nas je pot vodila iz doline Grbaje v Plav, Andrijevico in Mojkovac.

IMG_1796.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Biogradska gora’

“Safari” sredi Italije

Parco natura viva je živalski vrt tik ob Gardskem jezeru. Živalski vrt je iz dveh delov. V prvem delu smo se zapeljali z avtom mimo živali, kot v “safariju”. V resnici so se bolj živali sprehajale mimo nepregledne plehnate kolone. V drugem delu pa je običajen “peš” živalski vrt z nekaj dodatki. No, pa pojdimo lepo po vrsti.

Parco natura viva je le streljaj od gardalanda. Za obisk si je potrebno vzeti skoraj cel dan, če želimo res videti vse živali. Če ZOO obiščemo na praznik, vikend ali drug dela prost dan je potrebno računati na gnečo ob  vhodu. Zvita kača avtomobilov nas v kakšnih 45 minutah pripelje do blagajne, kjer se olajšamo za 20 EUR po odraslem in 15 EUR po otroku. Vstopnica velja za oba dela parka. Ko se zapeljemo mimo vhodna, se prične zabava. Mimo avta “šibajo” antilope, ob poti se pasejo zebre, žirafe, v vejah dreves se derejo čudni ptiči…. po vijugastem makadamu se malo dvignemo, vmes srečamo še kakšno čredo koz in se na drugi strani vzpetine spustimo proti zverem. Videli smo hijene, tigre, geparde, levinje… Sledi še izstop in parkiranje.

IMG_8284.jpg IMG_8285.jpg IMG_8289.jpg IMG_8293.jpg IMG_8320.jpg IMG_8324.jpg

Sledi še ogled “pravega” živalskega vrta. Poleg vseh za živalske vrtove klasičnih vrstah imajo v tem parku tudi plastične – dinozavre v naravni velikosti. Zanimiv je tudi tropski vrt, kjer je poleg vse golazni še polno kameleonov, kaš, krokodilčkov…

Park je kar velik. Mi smo prehodili 5,5km v dobrih treh urah. K temu je potrebno dodati še približno dve uri za avtomobilistični del ogleda. Skupaj je to kar lep skoraj celodnevni potep.

IMG_8330.jpg IMG_8332.jpg IMG_8339.jpg IMG_8371.jpg IMG_8388.jpg

IMG_8424.jpg IMG_8435.jpg IMG_8411.jpg IMG_8393.jpg IMG_8442.jpg

Sirmione, Gardsko jezero

Zaradi slabe vremenske napovedi smo odpovedali obisk Monte Baldo in se odpravili na bolj varne nadmorske višine, vsaj kar se tiče nenadnih vremenskih sprememb. Sirmione je zanimiv kraj, ki leži na rtu na južni strani Gardskega jezera. Po lokalnih cestah je od izvoza na AC slabe pol ure vožnje do enega od parkirišč na koncu ozkega rta. Rt se konča z ozkim kamnitim mostom, ki je vhod v staro mestno jedro. Promet v mestecu ni prepovedan, ampak je omejen na petične goste mondenih hotelov v samem kraju.

Vhod na zadnji del polotoka - skozi ozek prehod gre promet, pešci... Tudi za čolne ni ravno široko Dvižni most

Na konec rta je vsekakor potrebno iti peš. Za pot od parkirišča do konca rta je 1,8km prijetnega sprehoda po starem mestu, peš poti ob obali in tudi preko nekaj olivnih nasadov se da sprehoditi. Vmes smo pobrali še dva geocache-a in se spoznali z “geolovci” iz Nemčije.

Za en evro po odrasli osebi smo se povzpeli v stolp utrdbe na vhodu mesta. Razgledi so lepi, le gneča je bila kar huda zaradi praznika in tudi zaradi turistov, ki v tem času že trumoma oblegajo vse zanimivosti.

Trdnjava na obzidju Obzidje Razgledi in graščakinja pogled proti hribom Maj

Utrdbo Scaliger so pričeli graditi v 12. stoletju in jo počasi širili. Zanimivo zgrajena obzidja, obdana z vodo so nastajala in se večala skozi stoletja gradnje in širitve. S stolpov na obzidju je vse skupaj prav lepo vidno in zanimivo za fotografiranje. Z najvišjega stolpa so ljudje spodaj že kar mali mravljinci.

Tudi na morju je obzidje Živ žav na morju živžav v pristanišču

Na splošno ima Sirmione zelo raburkano zgodovino zaradi svoje strateške lege. Tu mimo so rovarili že Rimljani, pa Langobardi, pa tudi v srednjem veku je bilo kar burno. Podrobno zgodovino si lahko preberemo tudi v lično pripravljenih plakatih v notranjosti utrdbe, ki se ji v originalu reče “Rocca Scaligera”.

Od utrdbe smo se odpravili proti koncu rta. Vmes smo še malo nahranili uboge lačne labode (navkljub tabli o prepovedi takega početja), malo poplezali in odšli mimo zajetja termalne vode za bližnje terme vse do konca rta, kjer je zgodovinsko arheološki park posvečen razvalinam kontroverznega imena “Grotto of Catullus”. “Grotto” sicer namiguje na kakšno jamo, vendar tu ni nikakršne jame, pa tudi rimski poet Catullus ni nikoli živel tukaj, saj so se utrdbe pojavile mnogo let po njegovi smrti. Pri vhodu v park (vstopnina) je tudi manjši muzej. Nadvse zanimiva je skalnata obala s strmimi klifi, po kateri je konec rta tudi dobil ime. V predelu tik ob obali so skoraj vodoravne skale in voda je zelo plitva, tako da so ves čas ob rtu boje in svetilniki, ki opozarjajo na nevarne plitvine. Takoj za plitvinami pa se dno jezera strmo spusti. Vse to je možno videti z razgledne točke na koncu rta.

I don't like the rolling stone Tole obzidje je zelo uporabno za Gala tudi Lačni ptički Geološke zanimivosti Lepa narava proti koncu rta Razburkano morje... pardon, jezero

Če se peljete mimo Verone proti Milanu se vsekakor splača vzeti par uric časa za ogled tega nadvse zanimivega kraja. Pa naj bo to na dan izven glavne sezone.

Tromeja SLO-A-H

Ko smo bili na počitnicah v Prekmurju smo se odpravili tudi v “teme” naše kokoške. Tromejo med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko smo najprej poskušali zavzeti z vzhodne strano, od stare maloobmejne karavle nad vasjo Matjaševci. Vprašali smo staro tetko, ki je nekaj zmajevala z glavo, ko smo spraševali, ali je prevozno. Vseeno smo poskusili srečo in se po ozki gozdni poti odpeljali v gozd. Asfaltirani strmi odseki sredi gozda so dajali upanje, da se bomo s te odisejade tudi vrnili. Ko je pot postala le kolovoz in preozka za avto, smo parkirali, med mejnima kamnoma, na katerih je pisalo A in SLO, ter nekaj metrov, kolikor je kamne ločilo od tiste navidezne črte.

IMG_6401 IMG_6393 IMG_6421

Nadaljuj z branjem ‘Tromeja SLO-A-H’