Vusanje
Ko pridemo ali ko zapustimo dolino Ropojano, nas pot pelje preko te vasi. Populacija je v glavnem albanska. Ljudje so se veliko selili v Ameriko iz teh krajev. Sedaj se vrača nekaj sredstev, občasno pa tudi kakšen domačin. Mi smo srečali domačina, ki se je rodil v tej vasi, pa je pripeljal svojo ženo in dva otroka iz New yorka, da bi videli od kod so doma oče, babica, dedek, strici in tete. Domačini dajo veliko na tradicijo, ampak jim tako in tako ne ostane drugega, saj kakšne hude industrije in napredka ni slutiti.
Avto je najbolje pustiti na parkirišču stare obmejne policije, ki je sedaj povsem zapuščena. Nižje pod vasjo so sicer še neki prostori, pa tudi po cesti v Ropojano bi se dalo, če vam ni škoda avta, ampak najlepše bo kar peš (ali s kolesom) obiskati te kraje. Pa z domačini navezati kakšen stik in poklepetati. SO sicer malo sramežljivi, vendar ko slišijo, da si iz Slovenije, pa pogovor kar steče.
Notranjost karavle je zapuščena, okna so razbita, po tleh je vse razmetano… ampak za silo bi se verjetno dalo tudi prespati. Sicer bolj v stilu Bear Grilsa, ampak sreha je še cela.
Opreme v karavli seveda ni več, razen kakšne mize in stola. Krušna peč je tudi še videti cela.
Nekdanja pisarna ima razbito okno.
Po tleh pa ležijo razni stari dokumenti.
tu sem služil JLA od 13.9.1986-13.5.1987 in to prav na karavli, ki se je takrat imenovala meho kamarić.Če je kdo slučajno iz te generacije. se mi lahko javi.
v tej karavli sem služil JNA leta 1985, graničarji se nam je reklo, krasni hribi tam okoli, in jezera.
Morda tule najdeš koga iz svoje generacije:
http://jna-sfrj.forum-aktiv.com/t2234-karaula-ropojana