Bjelašnica
Še ena olimpijska postaja dne 3.8.2015 je bila spodnja postaja trosedežnice, ki pelje nekako do polovice vrha Bjelašnice. Za povratno karto zaračunajo 5km po osebi, sedežnica pa vozi cca. 12 do 15 minut. Od gornje postaje do vrha z najstarejšo vremensko opazovalnico na Balkanu smo potrebovali dobro uro. Malo se je že poznala višina, saj je vrh na 2064m, malo pa tudi sonce, ki je neusmiljeno žgalo na nas, da smo prišli dokaj upehani na sam vrh.
Pogled na okolico je prekrasen. Vidi se bližnje in daljne vrhove, med njimi tudi ostale olimpijske vrhove, Trebevič in Jahorino. Na vrhu smo naredili SOTA aktivacijo in se počasi odpravili nazaj, saj smo lovili zadnjo vožnjo sedežnice v dolino ob 16h. Kasneje, ko smo jedli v bližnji koči smo ugotovili, da je sedežnica vozila še nekje do 17h, ko so jo dokončno ustavili. Verjetno to ni ravno pravilo in za računat je, da je zadnja vožnja zagotovo ob 16h. Sedežnica sicer skrajša vzpon na približno polovico. Lakoto smo potešili v bližnji brunarici (43.714115, 18.284505), ki leži ob vznožju smučišča, le streljaj stran od spodnje postaje trosedežnice. Imajo odličen čobanski lonec, to je mešanica teletine, zelenjave, krompirja in vlivancev. Jed je sicer namenjena dvem osebam. Bilo je tako dobro, da smo polizali tudi skledo, v kateri so jed prinesli na mizo. Tisti lonec je bil vreden vsake od 20KM.
