Značke: ‘geocache točka’

Oberthulba

Pot na sever nemčije se ponavadi zelo vleče. Zelo prav pride kakšno dobro in poceni prenočišče tik ob avtocesti. Našel sem eno tako ogodno varianto za več ljudi v vasi po imenu Oberthulba. Vožnje od Novega mesta skozi Bavarsko in naprej na sever je bilo za 10 ur, skupaj s postanki.

IMG_2956.jpg IMG_2978.jpg IMG_2987.jpg

Avtocesto A7 zapustimo na izhodu št. 96 in v vasi nasproti trgovine zavijemo v stanovanjsko sosesko. Center vasi je naprej, malo navzdol ob potoku. Prespali smo v penzionu Waldner, kjer je prenočišče z obilnim zajtrkom 10 EUR po osebi. Imajo tudi brezplačen WiFi.

Nadaljuj z branjem ‘Oberthulba’

Sardinija, 10. dan: Počitek in Vignola Mare

Deseti dan potovanja smo si vzeli malo počitka za nekaj minut poležavanja na plaži. Po kosilu smo odpeketali do bližnjega stolpa Torre Vignola, ki je le streljaj od kampa, kjer smo bivali. Torre Vignola je tudi kraj, kjer je camp Baia Blu La Tortuga. Pri stolpu smo mimogrede pobrali geocache.

IMG_0423.jpg IMG_0429.jpg IMG_0426.jpg IMG_0428.jpg IMG_0437.jpg IMG_0445.jpg

Stolp je bil zaprt, kjlub temu, da bi po uradnem urniku moral biti odprt še vsaj uro in pol (glej urnik na sliki zgoraj).

Nadaljuj z branjem ‘Sardinija, 10. dan: Počitek in Vignola Mare’

Ženavlje – mesto pristanka dveh balonarjev

Vas Ženavlje se nahaja v krajevni Skupnosti Šulinci v občini Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije. Spodnji del vasi se nahaja na obeh straneh potoka Merak, zgornji del pa na slemenu ob cesti Šulinci – Martinje. Vas je znana po dogodku iz leta 1934, ko se je na vas nepričakovano spustil stratosferski balon dveh belgijskih znanstvenikov Maxa Cosynsa in Nere van der Elsta. V spomin na ta dogodek je občina Gornji Petrovci na tem mestu postavila spominsko obeležje – bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, delo akademskega kiparja, Mirka Bratuše in 18. avgust proglasila za občinski praznik.

IMG_6427 IMG_6433 IMG_6436 IMG_6437 IMG_6442 IMG_6445

Pri obeležju je tudi geo-zakladek Ženavlje

Nadaljuj z branjem ‘Ženavlje – mesto pristanka dveh balonarjev’

Grad Goričko

Grajsko poslopje spada med najobsežnejše fevdalne komplekse na Slovenskem. Ozemlje okrog današnjega Gradu je vključil v madžarsko državo kralj Bela III. in ga leta 1183 podaril cistercijanskemu samostanu v Monoštru. Kmalu je prešlo v last različnih madžarskih fevdalnih rodbin, ki so nepretrgoma gospodarile na območju od Grada, tedanje Gornje Lendave, pa vse do Murske Sobote.

IMG_6354 IMG_6357 IMG_6358 IMG_6368

Grad je sezidal viteški red templarjev. Templarji so tu gospodarili v času križarskih vojn. Leta 1208 je posest dobil v fevd grof Andrej iz Vasvarja, ki je to posest znatno razširil. Med leti 1269/70 do 1275 so si posest prilasti Čehi Otokarja II. Po letu 1275 pa je prešla v last rodbine Amade (tudi Omode), ki so bili lastniki vse do izumrtja veje leta 1357. V letih 1309 in 1327 je omenjena rodbina Amade v boju z Gissingovci. Posebej je znan grof Nikolaj Amadejec, ki je bil nekaj časa tudi slavonski ban in je vodil boje pri Hodošu leta 1327. Nadaljuj z branjem ‘Grad Goričko’

Lahomniški Sopot

Slap Lahomniški Sopot, kot je označeno na kartah ali kratko Sopota, kot ga imenujejo domačini. Pod njim je nekoč stala kovačija, ki jo je odnesla povodenj. Potem so naredili malo hidrocentralo, ki več ne obratuje. Slap pa še vedno šumi in privablja obiskovalce. Okolica je res čudovita in vredna ogleda. Od glavne ceste skozi Laško je oddaljen le kakih 15 minut vožnje. GlejGPX zapis. Ali sled v google maps.

IMG_0780.JPG IMG_0782.jpg IMG_0783.jpg IMG_0801.jpg

Razloga, da smo obiskali ta zanimiv slap sta dva. Kratke počitnice v Laškem in edini geocache v tem področju. Iz Laškega smo se podali mimo pivovarne in po dolini Lahomnice do Tevč. Parkirali smo pri transformatorju na koordinatah N 46′ 08.691 E 015′ 17.102 in se podali peš po cesti tik preden se cesta začne vzpenjati. Tam smo šli desno ob potoku, mimo enega vodnjaka in do zadnjih hiš, kjer je preko potoka most. Do slapu je le še nekaj 10 metrov, saj ga pri zadnjih hišah že zaslišimo. Slapa sta pravzaprav dva. Ta, ki ga najprej zagledamo je spodnji in je visok 7m. Spodaj je manjše jezerce, kamor se steka voda. Ob vodi je tudi stara stavba, ki je bila nekoč elektrarna. Voda za pogon elektrarne je speljana od zajetja pri zgornjem slapu preko tunela, ki je vklesan v skalo. Do tega tunela se mormo povzpeti skozi grmovje in podrast. Na drugi strani tunela pridemo nad pravkar videni slap.

IMG_0785.JPG IMG_0786.jpg IMG_0789.jpg IMG_0791.jpg IMG_0792.jpg IMG_0795.JPG IMG_0799.jpg

Ruševine cerkvice sv. Daniela

Slovenija premore res neskončno veliko skritih kotičkov, kjer najdemo kaj zanimivega. Žal je za marsikateri skriti kotiček nemogoče izvedeti, saj jih poznajo le redki domačini, ali pa še to ne. Pod Gorjanci, le streljaj od vinorodnega “becirka” Tolsti vrh se v gozdu, na vzpetini sramežljivo skriva cerkev sv. Danijela. Od te verjetno nekoč obiskane cerkvice so ostale le kamnite ruševine.

Kratek sprehod nas popelje do te pozabljene romarske cerkvice sv. Danijela. To je zelo lahek in prijeten sprehod, primeren tudi za majhne otroke. Ob poti je veliko zanimivih stvari, ki jih srečamo v gozdovih. Jeseni je sploh zanimivo, saj odpada listje, pa še kostanji so tam okoli. Sprehod lahko popestrimo z obiskom katere od zidanic v okolici. Prijazni domačini vedno radi postrežejo z domačim cvičkom, ki je tu doma.

Najprej pa nekaj malega o sami cerkvici.

Nahaja se nedaleč od Tolstega vrha, od koder je tudi najlažji in najhitrejši dostop (peš 15 min). Pot, ki vodi tukaj mimo pelje na Gorjance in pride “ven” pri križišču na škofovki, kjer se srečata cesti iz Pendirjevke in Gabrja. Vmes sta še dve kapelici (križa). Pot je bolj malo obiskana, čeprav je mnogo prijetnejša in lepša od klasičnih “avtocest”, po katerih hodijo planinci na Gorjance. Zaradi tega to pot zelo priporočam za kolesarjenje. Zanimivi so tudi odcepi proti Uštrasu. Nekatere poti, ki so nakazane na kartah, se končajo slepo.

Nadaljuj z branjem ‘Ruševine cerkvice sv. Daniela’