Potovanja

Ljudsko izročilo pravi, da je pred davnimi časi vhod vodil v dolg rov pod Belo Cerkvijo. V rovu so živeli majhni, prijazni škratki. Ljudem so pomagali in bili njihovi pravi prijatelji.

Nadaljuj z branjem ‘Škratova jama’

Iz jame tako piha, da ima kar pravo ime. Do jame, ki se nahaja pri vasi Zavala, malo naprej od kraja Ravno pridemo iz smeri Trebinja ali iz smeri Neuma. Vsekakor je pot iz Neuma lepša, saj pelje po obronkih Popove doline po trasi stare železnice, bolj znane pod imenom Ćiro. Cesta je ozka, široka le za en avto, vendar nadvse zanimiva. Mi smo prišli prav iz Neuma, kjer je vedno gneča in pobeg v te samotne kraje je pravi balzam za popotnika, ki želi proč od poletnega vrveža na obali. Koordinate in GPS sled si lahko prenesete s povezave na koncu tega prispevka. Ogled jame je seveda potrebno plačati, vendar vstopnina ni velika. Že takoj na vhodu jame začutimo hladen veter, ki piha naravnost iz vhoda v jamo.

Nadaljuj z branjem ‘Jama Vjetrenica’

Jezero se nahaja s konca Popovega polja, ki leži zahodno od Trebinja. Dolina je rodovitno področje, kjer gojijo sadje in zelenjavo. Mimo jezera se peljemo, če gremo iz Neuma proti Trebinju. Obstaja več poti, a najlepša je trasa stare železnice, ki je nekoč peljala vse do Dubrovnika. Vlak poznamo pod imenom Ćiro. Del te proge še obratuje v Mokri gori, kjer je tudi eden najbolj zanimivih odsekov s tuneli in ostrimi zavoji.

Reka, ki teče preko Popovega polja se imenuje Trebišnjica. V gornjem toku bi ji težko rekli reka, saj gre za betoniran vodni kanal, ki ga napaja akumulacijsko jezero Vrutak in se vije po dolini z imenom Popovo polje.

Tole je karta poti med Neumom in Trebinjem s postankom v jami Veternjača. Pot ob Trebišnjici poteka večino časa po trasi stare železnice:

Fontaine de Vaucluse je manjši turistični kraj, kjer izvira reka Sorgue. Reka izvira iz notranjosti podzemnega kraškega sistema, kamor se steka voda iz okoliških gorovij. Voda je turkizno modre / živo zelene barve in ima neverjeten volumski dotok.

Nadaljuj z branjem ‘Fontaine-de-Vaucluse’

Gibraltar sva obiskala kar peš. Parkirala sva na španski strani, tik pred mejo, v kraju La Linea. Po opravljenih mejnih formalnostih je sledil en dolg prehod za pešce preko pristajalne steze. Letališče v Gibraltarju ima namreč pisto kar preko celotnega ozemlja in še malo v morje. Posledično gre ves promet kar preko pristajalne steze. Ko pride letalo, spustijo rampe, ko odpelje, pa jih spet dvignejo. Kdo bi kompliciral.

Sprehod po glavni aveniji W. Churchila je ena sama izložba prestižnih znamk nakita, ur in ostalih pritiklin za fine petične goste. Tu in tam je kakšna “souvenirnica”. Najina pot se je nadaljevala do spodnje postaje vzpenjače, s katero sva se povzpela dobrih 400m nad morje v nekaj minutah.

Nadaljuj z branjem ‘Gibraltar’

Dan za obisk jame in nekaterih zanimivih vasi. Iz Lotzorai-a se odpravimo proti jugu, mimo Tortolija po SS125 do kraja Bari Sardo in naprej v Cardeddu. Od tam pa naprej po zanimivi panoramski cesti skozi Jerzu v Ullasai. Že na začetku kraja sledimo oznakam za jamo Grotta di Su Marmuri. Jama leži med navpišnimi stenami nad Ullasajem, ki je že sam po sebi zelo zanimiv kraj, predvsem pa njegova okolica.

Nadaljuj z branjem ‘Sardinija, 5. dan: Jama Marmuri, Osini vecchio, Cardeddu, Torre di Barri’

Vela luka je prvi kraj, s katerim se srečamo, če potujemo s trajektom iz Splita. Vsekakor je kraj vreden ogleda, saj ima poleg zgodovinskih znamenitosti iz pradavnine tudi veliko drugih zanimivosti. Ena takih je tudi Vela špilja. Za od krasa razvajene obiskovalce bo ta “jama” verjetno malo razočaranje, vendar je njena vrednost drugje, kot v lepotah kapnikov. Na prostoru jame, ki se ji je vdrl strop so našli veliko arheoloških predmetov, ki jih sedaj hranijo v muzeju v Veli luki.

Do jame pelje ovinkasta, ozka pot skozi nasade oljk. S poti je lep razgled na kraj:

Sama Vela špilja je bolj majhna v primerjavi z jamami na našem krasu:

Prava vrednost jame je v njenih tleh. Sedimenti so se začeli nabirati v času pred 30.000 leti in se ohranili do današnjih dni. Prvič je bila omenjena v pisnih virih leta 1214, v prvem statutu otoka Korčula. Leta 1951 so se začela resna izkopavanja.  Prve sondaže so pokazale starost arheoloških vrednost iz starejšega neolitika. Z izkopavanji v najnižjih slojih so odkrili ostanke impresso keramičnega nakita in predmetov starejših neolitskih kultur. V naši bližini najdemo podobne predmete v jamah Pejca in Lašca blizu Nabrežine.

Nadaljuj z branjem ‘Vela Luka’

Na Kolpi lahko poleti nedvomno najbolj uživamo med tednom, torej od ponedeljka do četrtka. Če si že ne moremo vzeti dopusta, se pa splača vsaj malo prej domov in se vsaj popoldne namočiti. Med vikendi so vse glavne lokacije precej obljudene, tako da je težko zaužiti tisti pravi mir in tišino reke, ko le lahen vetrc veje skozi krošnje in vse diši po poletju.

Ker smo iz Novega mesta, si lahko večkrat privoščimo popoldnaski skok do te naše južne mejne reke. Kopališča se začnejo vrstiti že v Metliki. Najbolj znani med bližnjimi so Primostek, Otok, Podzemelj… Mi pa gremo najraje v Griblje. Tam je velik jez in več manjših zajezitev, ki so odličen prostorček za male raziskovalne dušice. Ob urejenem kopališču je prostor za odbojko na mivki, bližnji bife pa ima polek pijače in sladoleda tudi improvizirano kegljišče in prostor za peko na žaru. Poleg je tudi travnato nogometno igrišče. Na jezu je (kadar voda teče preko) tudi naravna masaža.

Nad jezom je možno plavati, malo višje pri stopnicah za v vodo je skakalna deska. Z dreves včasih uredijo vrvi za skoke v vodo po “tarzanovo”.

Za prave avanturiste pa je najlepši del Kolpe njen gornji tok.

Kolpa izvira na Hrvaškem pod Risnjakom, iz 80m globokega kraškega izvira. Naslikovitejši del je okrog Osilnice, saj je tam največ razgibanih sten ob Kolpi in kar nekaj vrhov, na katere vodijo peš poti. Prične se z Borovško goro, sledi Krokar, Krempa, Borič…

Kar nekaj sten je razglednih. Z vrha se razprostira pogled na Kolpo in njeno dolino (Radenska in Sodevska stena, Kozice).

Za gurmane se tudi najde kar nekaj ponudbe na več mestih. Eden bolj znanih je gostilna Madronič, kjer pripravijo odlične postrvi. Poleg gostilne je tudi jez, kjer se je možno kopati. Tu se prične tudi najjužnejša pešpot od Radencev v Damelj. Vmes je kraška jama Kobiljača. Pot je zelo primerna za poletno vroino, saj večinoma poteka v senzi gozdov ob kolpi. Če si želite mirnega kampiranja na samotnem kraju ob Kolpi, je tu kar primerno.