Potovanja

Potovanje po BiH v letu 2015 smo zaključili na Vlašiču v turističnem naselju Babanovac ppri vasi Šišava. Gre za počitniški kompleks s sedežnicami za zimske radosti in tudi poletne aktivnosti. Pred kratkim so odprli majhen adrenalinski park, v katerem je manjša proga za starejše in ena za najmlajše. Imajo tudi dve zajli – “leteče lisice” (flying fox), za kar računajo ločeno. Področje je znano po mladem ovčjem siru, daleč naokoli poznan kot vlašički sir. V naselju je tudi stara, napol podrta skaklnica, na katero se da priti po stopnicah v notranjosti podpornega stolpa.

Nadaljuj z branjem ‘Vlašič’

Ko smo osvojili vrh Krvavac, smo  nadaljevali pot proti Lukomirju. Že pot do vasi je nekaj posebnega, saj pelje po terenu, ki spominja na površino kakega drugega planeta, posejano s skalami in suho, svetlo rjavo travo.

Nadaljuj z branjem ‘Lukomir’

Ponedeljek, tretji avgust 2015 se je začel z dežjem. V planu je bilo, da osvojimo enega od 2000-akov v okolici Bjelašnice. Ker se je jutro začelo dokaj klavrno, saj je skoraj celo noč in še del dopoldneva deževalo, smo malo dlje poležali in zamenjali plane med torkom in ponedeljkom. Gremo torej proti Igmanu in še “malo okoli”. Najprej se ustavimo ob vznožju smučišča v Babinem dolu, kjer je manjša trgovinica Konzum. Ugotovil smo, da je ob ponedeljkih zaprta. Vodo smo tako »tankali« kar v enem od izvirov ob poti, ki mu tu pravijo »hair česma«.

Nadaljuj z branjem ‘Igman’

Zgodovina zapuščene vasice Occi sega v srednji vek, ko so v vojaškem spopadu napadli prebivalce obalnih vasi in so se vaščani iz vasi Spano zatekli v hribe. Leta 1589, ko je bila vas pozidana, je štela so okrog 150 prebivalcev, ki je ostalo skoraj nespremenjeno do leta 1852, ko je začelo število prebivalcev upadati. Po prvi svetovni vojni so se ljudje odselili zaradi presušitve edinega vodnega vira nad vasjo. Do vasi Occi vodi več poti, najhitrejša, a tudi najbolj na sooncu je pot od hotela Chez Charles v kraju Lumi. Pri hotelu se da parkirati, za hotelom pa je kažipot do vzpona, po katerem pridemo do vasi v dobre tri četrt ure po ovinkast, označeni peš poti.

Ker je do vasi možno priti le peš, se je ta ohranila vse do današnjih dni, pa čeprav je skoraj stoletje že “mesto duhov”.

Nadaljuj z branjem ‘Vasica Occi’