Prispevek v kategoriji ‘Obala‘.

Zanigrad (in Hrastovlje)

Ko se v Hrastovljah postavimo pred obzidje slavne cerkve in usmerimo pogled proti kraškemu robu, nam pozornost pritegne mala cerkvica na koncu strmega vzpona, zarezanega v pobočje med okljukom železniške proge.

Po ogledu Hrastovelj smo se odpeljali proti Dolu in s konca vasi pri gasilskem domu zavili na malce slabšo pot, vendar prevozno vse do cerkvice. Tam smo pobrali GC3AF0M in si z veseljem ogledali cerkvico, od zunaj in od znotraj. Ogled smo zaključili pri prekrasnem razgledu na Hrastovlje. Od Hrastovelj se da priti tudi peš. Za kratek sprehod, ki vključuje grizenje kolen bo potrebnih kakšnih 30-45 minut. Ti kraji so tudi odlično izhodišče za prenekatero kolesarsko turo.

Piran – pa saj sem hotel parkirati!

Sredi marca 2012 smo se odpravili na izlet proti Obali. Po obisku zaledja, smo odpeketali v Piran, kjer nismo bili že desetletje ali več. Nič hudega sluteč sledimo kažipotom, obrnemo v Fijesi in se usmerimo proti Piranu. Na samem vhodu v Piran smo opazili znak za garažo. Lepo, avto bomo parkirali na varnem, potem se pa peš odpravimo mimo trdnjave obiskat Tartinija in sproti še kakšen geocache.

Vse lepo in prav, dokler nismo prispeli do vhoda v garažo. Takoj na vhodu nas pozdravi tabla z omejitvijo višine 1,9m. Kaaaj, a so tile normalni? Saj tu se še stati ne da, brez da bi si razbil glavo. Toliko o nameri, da bi normalno parkirali. Od tu dalje pa se stvari malo zapletejo.

Po razočaranju nad neuporabnostjo garaže se odpeljemo naprej in v vnemi po iskanju prostega parkirnega mesta zagledamo skoraj prazno parkirišče. V vsem navalu navdušenja nad ponovnim obiskom Pirana lepo parkiramo in se odpravimo na ogled mesta, obzidja, cerkve, Tartinija in na koncu še na sladoled. Po kratkem sprehodu prispemo do avta, kjer nas čaka neljubo presenečenje: listek z globo 200 EUR. Parkirišče je pa še vedno skoraj samevalo. Naštel sem vsega 3 avte poleg našega, čeprav je tam prostora za najmanj 20 avtov. Po natančnem pregledu vhoda na parkirišče res odkrijemo opozorilno tablo.

Drago je bilo to parkiranje. Kljub temu, da sem naredil prekršek se mi zdi taka kazen naravnost oderuška. Kasneje sem se pozanimal in razložili so mi, da v Piranu domačini plačujejo za dovoljenje, da lahko parkirajo. To, da sem tam brezplačno parkiral res ni pošteno do njih, samo ali bojo zaradi tega, ker sem jaz plačal tistih 100 EUR (v 8 dneh s 50% popusta) plačevali kaj manj? Mislim, da ne. Če bi nekje ob parkirišču pisalo, da s tem, ko sem tam parkiral, jemljem prostor nekomu, ki je za parkiranje plačal, bi se gotovo obrnil in šel kam drugam. Tako mi pa na kraj pameti ni padlo, da se tako početje tako drago plačuje. O neskončnih cenah zemljišč sem sicer že slišal v medijih, ni se mi pa sanjalo, da to velja tudi za tistih nekaj kvadratnih metrov asfalta.

 

Kakorkoli, Piran nas spet kakšno desetletje ali več ne bo videl. Z avtom sigurno ne. Pa tudi drugače ne. Ne vem, kako si predstavljajo, da bi prišli turisti npr. k nekomu, ki oddaja sobe nekje v okolici trdnjave, če se ne sme nikjer parkirati? Je potem potrebno za vsako potovalko klicati taksi, avto pa parkiran na parkirišču pri ladjedelnici v Izoli???!!? Ali pa ko pridejo Italijani s svojimi avtodomi v Piran? Ali sploh ne pridejo? To mi je velika uganka.