Značke: ‘andaluzija’

Torcal de Antequera

El Torcal de Antequera je naravni park z zanimivimi kraškimi pojavi. Leži cca. 30km severno od Malage v smeri Antequere, blizu vasi Villanueva de la Concepción.

Celotno področje je bilo pred milijonom let še prekrito z morjem. Tektonska aktivnost je spremenila obliko površja in nastali so 1300m viski hribi. Dno morja z vsemi usedlinami v plasteh je tako postalo del kopnega in odprto za vse vplive vetra in dežja. Glede na sestavo plasti so nekatere erodirale, druge pa ostale manj spremenjene. Nastali so zanimivi skladi v obliki albert keksov, naloženih eden na drugega.

Na hrib pelje pot, ki je speljana vse do informacijskega centra za obiskovalce. Na strehi centra je tudi observatorij s teleskopom. V parku so tri pohodniške poti, ki so vse lepo označene in urejen po barvah glede na zahtevnost in trajanje. Zelena je najkrajša, cca. 1,5km, za katero je potrebno približno pol ure hoje, skupaj s fotografiranjem in ogledom. Daljša je rumena, cca. 2,5km, najdaljša pa 4,5km dolga, rdeča, za katero je potrebno kakšne 2-3h. Poti niso veliko v senci, zato se je potrebno opremiti s pijačo, ali pa počakati na nočni pohod, ki jih organizirajo z vodiči iz informacijskega centra. Poti so povsem planinske, tako da je potrebna tudi primerna obutev. Težavnost poti je nekje na nivoju bohinjskih/tolminskih hribov. Ponekod so plasti prepadno odsekane, zato je potrebna previdnost.

IMG_6452.jpg Nadaljuj z branjem ‘Torcal de Antequera’

Antequera

Dolmen de los Hermanos Viera, Dolmen de Menga in Tholos de El Romeral so trije zelo dobro ohranjeni dolmeni v kraju Antequera. Dolmen je vrsta megalitske grobnice ali svetišča. Večina jih izvira iz obdobja zgodnjega neolitika (4000 do 3000 pred Kristusom). Dolmeni so bili navadno pokriti z zemljo ali manjšimi kamni v obliki gomile. V kraju Antequera so vsi trije pokriti z zemljo, podobno kot vsi ostali dolmeni na iberskem polotoku. Z natančnim arheološkim delom so ugotovili, kako so jih zidali. Zgrajeni so bili v bakreni dobi, cca. 4000 let pred kristusom. Najprej so skopali jarek, v katerega so prevrnili velike kamne. Te kamne so potem utrdili. Ko je nastal zid, so cel prostor napolnili s peskom in zemljo ter namestili še stropne skale. Potem so počasi odkopali notranjost. Tako je nastal osrednji prostor, ki ga je obkrožalo 27 velikih ploščatih kamnov. Dostop je bil skozi nizek tunel. Dolmeni so praviloma grobnice, vendar v Vieri niso našli ostankov grobov, le orodje iz kosti in ostanke reliktov iz silike. V Mengi pa so v začetku 19. stoletja odkrili grobnico z nekaj 100 okostji.

IMG_6370.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Antequera’

Estepona

Estepona je letoviški kraj na andaluzijski Sončni obali v južni Španiji. Spada še v provinco Malaga. Letovišče je eno od velikih centrov množičnega turizma južne Španije. Nekaj kilometrov v smeri Malage se nahaja velik živalski vrt Selwo Aventura. Sam živalski vrt je dokaj običajen. Živali imajo na relativno velikem prostoru, predvsem afriške (zebre, kamele, žirafe, antilope). Poleg tega so ptiči znotraj velikega z mrežo pokritega dela parka, kjer se lahko sprehajamo in opazujemo ptice znotraj mreže.

IMG_6194.jpg

Pot pelje tudi mimo lemurjev, ki prosto skačejo mimo obiskovalcev. V parku je tudi nekaj atrakcij za mladiče homo sapiensa: dolga zajla za spuščanje preko jezerca, trampolini in otroško igrišče.

Nadaljuj z branjem ‘Estepona’

Benalmadena

Celotna južna obala Andaluzije, Costa del sol je posejana s turističnimi mravljišči. Eno takih je tudi Benalmadena, ki leži približno 15km iz Malage proti jugu. Starega mesta, pravzaprav vasice skoraj ni več. Nekje na obrobju turističnega vrveža se sicer čuti en starejši del kraja, vendar je že davno izgubil ves svoj čar v senci mogočnih “znamenitosti”, namenjenih masovnemu turizmu in izvabljanju dodatnih evrov iz denarnic turistov, ki se zgrinjajo sem z vseh koncev sveta. Zgradili so npr. gondolo na bližnji hrib, pri tem da je cena karte podobna dnevni smučarski karti pri nas, vendar z razliko, da ta deluje celo leto nepretrgoma, saj turistov nikoli ne zmanjka. Kraj premore kar dve atrakciji z morskimi prebivalci. Prva je Salwo delfinarij, kjer postrežejo z morskimi levi, ribami, delfini in tudi zanimivim sožitjem tropskega vrta in pingvinov. Prav zanimivo sužitje je v isti stavbi, saj oboje poganja ista toplotna črpalka. Zgoraj greje tropski del, spodaj pa hladi delfine, ki jim tudi sredi poletja sneži na glavo.

IMG_5573.jpg IMG_5575.jpg IMG_5582.jpg IMG_5587.jpg

Poleg vodnih živali imajo tudi nekaj kakdujev in papig, ki so jih zdresirali za “šov”. Pri vstopu postrežejo z dnevnim razporedom, koder piše ob katerih urah so posamezne predstave. Imajo ptičji šov, hranjenje pingvinov, ogled opičnjaka od znotraj in predstavo z delfini.

Nadaljuj z branjem ‘Benalmadena’

Manilva – žvepleno rimsko kopališče

Žveplo je deveti najbolj pogost element v naravi. Čisto žveplo nima vonja, vendar ga hudomušna narava rada kombinira z vodikom, da nastane vodikov sulfid, ki je vsem znanega vonja po gnilih jajcih. Vsekakor pa je ne glede na njegov vonj, žveplo koristno za zdravje, zato je vodni vir, ki je bogat z žveplom že od pradavnine pritegnil ljudi. Tako je tudi nastalo kopališče v soteski reke Albarran, malo ven iz turistične Manilve, menda še za časa Julija Cezarja. Cesto AP7 zapustimo pri odcepu za Cesares (ena od “belih” vasi iz zaledja Ronde) in se peljemo mimo velikega kamnoloma. Takoj pod viaduktom pri restavraciji Roman Oasis se odcepi ostro levo malo slabši makadam, ki nas po slabem kilometru pripelje do kopališča. Ko cesta postane skoraj neprevozna, je na desni strani spodaj bela kupola kopališča.

IMG_5571.jpg

Prostor je še posebej priljubljen med domačini, ki imajo tu popoldanske piknike med tednom ali celodnevne za vikend. Voda v kopališču je poleg neprijetnega vonja tudi malo motna, tako da se ne vidi dna. Ker je vse skupaj še opremljeno z obokanimi tuneli, v katerih je voda skoraj do stropa, je plavanje kar malce zastrašujoče.

Nadaljuj z branjem ‘Manilva – žvepleno rimsko kopališče’