Prispevek v kategoriji ‘Srbija‘.

Djavolja Varoš

Obisk Djavolje varoši je nepozabno doživetje. Pot smo pričeli na jugu, v Skpju in nadaljevali proti Leskovcu, kjer smo jedli dobrote z žara, po čemer je Leskovac najbolj poznan. Imajo tudi pizzo, vendar če naročite margerito, bo s salamo (Leskovac pač). Pot do Djavolje Varoši bi bila iz centra Leskovca le slabih 30km. Tudi na kartah je slutiti nekaj, kot cesto. Žal je taka pot prehodna le z mačeto in peš ali s konjem. Okrog riti v že pa je pot dolga dobrih 100km. Prispemo pozno popoldne, kar je velika prednost. Večina kamnitih stolpov v Varoši gleda na zahod, zaradi tega je vse skupaj odlično osvetljeno. Dopoldanski obisk bi bil pa polomija, saj bi nam sonce svetilo direktno v oči in se ne bi dalo niti slikat, niti gledat.

Vodo v izvirih otroci tudi poskusijo in ugotovijo, da je fuj! Pri cerkvici se z robcem obrišemo po razbolelih nogah in robec privežemo na drevo.

Nadaljevanje besedilaje povzeto po vikipediji.

Đavólja Varoš ali Djavólja Varoš (srbsko Ђавоља варош, v prevodu »Vražje mesto«) je kamnita formacija stolpičev, nastala kot posledica dejavne erozije. Đavolja Varoš se nahaja v južni Srbiji na gori Radan, na desnem bregu Žute reke, v porečju reke Toplice blizu mesta Kuršumlije.

Stolpiči iz kamna in prsti segajo od 2 pa tudi do 15 metrov visoko in so v spodnjem delu široki 2 do 6 metrov, na vrhu pa 1 do 2 metra.Andezitski kamniti bloki z nekaj deset centimetri širine ščitijo šibko povezan piroklastični material, ki leži pod njimi pred vetrovi in vremenskimi nevšečnostmi, to pa omogoča nastanek kamnitih stolpičev. Đavolja Varoš se razprostira na približno 4.300[1] do 4.500 m2. S področjem Đavolje Varoši so povezani bližnji hidrološki pojavi. Eden od njih je Đavolja voda (srbsko Ђавоља вода, v prevodu »Vražja voda«), zelo mineraliziran vrelec, ki naj bi bil po izročilu zdravilen, drugi pa je Crveno vrelo (srbsko Црвено врело, v prevodu »Rdeči vrelec«). Voda je rdeče barve, okoliške formacije pa so različnih barv, kar daje področju poseben pečat.

miningpanes.JPG

 

Predpostavljajo, da je Đavolja Varoš nastala kot posledica srednjeveške vzreje živine in izsekavanja gozdov.  Đavolja Varoš se pod vplivi erozije ves čas spreminja- stolpiči nastajajo, rastejo, se preoblikujejo in izginjajo in ta menjava poteka že stoletja. Te spremembe v obliki formacije so vidne tudi v teku enega človeškega življenja.

Spremembe v oblikah nenavadnih figur je pri ljudeh ustvarilo prepričanje, da je na delu roka hudiča, zato so jih imenovali »Vražje mesto«. Po srbskem izročilu tamkaj na grebenu nad rečno dolino vragi zidajo hiše.

 

Piroklastični material oz. piroklasti so trdi delci, ki jih ognjenik izbruha v zrak. Beseda izhaja iz grščine (pyros = ogenj). Ko izbruhne ognjenik andetizne sestave in raznese čep strjene magme v žrelu, letijo zdrobljeni koščki lave – piroklasti daleč naokrog.

Večjim kosom, ki imajo premer 32 mm – 1 m, pravimo vulkanske bombe. Nekatere imajo razpokano površino in so podobne hlebčkom kruha, druge pa so gladke kot topovske krogle. Manjšim delcem pravimo lapili.

Iz manjših in večjih delcev (»vulkanskega prahu«), ki se odlagajo na površje, nastane sčasoma kamnina tuf.

IMG_7835a.jpg

Cerkev sv. Petke

Znotraj Džavolje varoši je tudi cerkvica sv. Petke. Obstaja vraža, da če se v zdravilno vodo pomočen kos blaga položi preko razbolelega mesta, potem pa se ta kos blaga priveže na vejo v cerkvi, bo tudi bolezen ostala tam. Za vsak slučaj tiste koščke blaga vsake toliko zažgejo, z bolečinamo vred.

insidemine.JPG

mineralspring.JPG

djavolja1.JPG

djavolja2.JPG

djavolja3.JPG

djavolja4.JPG

djavolja5.JPG

djavolja6.JPG

djavolja8.JPG

IMG_7862.jpg

IMG_7865.jpg

IMG_7871.jpg

 

Mokra gora in šargan

Šarganska osmica je del nekdanje ozkotirne, 760 mm široke železniške proge med Beogradom in Sarajevom. Šargan je planina nad vasjo Mokra gora. Na kratki razdalji dobrih 15km od postaje Šargan Vitasi do Mokre gore premaga višinsko razliko kar 300m. Tiri so mojstrsko speljani po strmem pobočju preko 22 tunelov in 5 mostov. Proga naredi nekaj zanimivih ovinkov in od daleč sploh ne zgleda, da je na takem terenu sploh možno speljati progo. Železnica ni več v svoji prvotni funkciji, ampak je obnovljena kot turistična atrakcija.

Železnico so pričeli trasirati še v času Avstro-ogrske, leta 1903. Celotna trasa je dolga 167km in gre skozi 99 tunelov v skupni dolžini 13km, kar priča o zahtevnosti terena.

Izgradnja pruge 1920. godine Izgradnja pruge 1920. godine Zasv. propust od 4m, km19 + 700 (od Stalaca) i ulaz tunela XVIII pruge Vardiste - Uzice, 17. novembar 1923. godine  Sarganska osmica; Trecinu pruge cinili su tuneli i mostovi

Na delu proge pod imenom šarganska osmica so štiri postaje: Šargan Vitasi, Jatare, Mokra Gora inVardište. Zanimivo je, da na postaji Jatare nikoli niso prodali niti ene karte za vlak, saj so potniki na tej postaji samo izstopali, se podali po peš bližnjicah skozi gozd in prispeli v Mokro goro pred vlakom. GPS lokacija te postaje je: 43.802881,19.518237

 

“Osmica” je dobila ime zaradi zavite proge v obliki številke “8”:

Kako obiskati to znamenito železniško progo?

Nadaljuj z branjem ‘Mokra gora in šargan’