Potovanja

Manastir sv. Naum (Свети Наум) je eden od najbolj obiskanih v Makedoniji, saj leži na južni strani Ohridskega jezera in je priljubljena postojanka vseh turističnih pohodov in množičnih turističnih agencij. Kljub temu se splača ustaviti in pogledati vsaj okolico, za prgišče drobiža pa tudi notranjost. Parkirišče se tudi plača, vendar cena nikakor ni visoka. Ko smo parkirali tik ob jezeru, je k nam stopil en starejši možakar in ponudil en krog s čolnom. Koliko? “Ma, daj dva eura.” Nas šest v velikem čolnu, pa še obširne razlage o jezeru, nekaj malega o manastirju in nekaterih zanimivostih smo bili deležni.

Malo pred manastirjem pride v jezero zelo mrzla voda iz izvira pod Galičico. Voda prihaja iz približno 100m višje ležečega Prespanskega jezera, se na svoji poti skozi podzemlje shladi in napaja Ohridsko jezero. Zanimivo hidrologijo si lahko tudi ogledamo povsem od blizu – kar iz vode. Plavanje v mrzli vodi je sicer nadvse osvežujoče, vendar je potrebno paziti, saj je temperatura kakšnih 20°C nižja od jezera.

Manastir nam je bil zanimiv, smo pač ateisti in hodimo v vse sakralne objekte z enakim spoštovanjem. Predvsem s spoštovanjem do preteklosti, veliko manj (pravzaprav nič) pa zaradi vseh vrst raznoraznih verovanj. Otrokom je bil takoj zanimiv način “križanja” pravoslavcev, ki izgleda, kot bi podili komarje. Tudi zatikanje bankovcev v ikone je nekaj, kar drugje nismo opazili. Tudi manastirski stoli so sila neudobni in ozki. Navkljub prepovedi fotografiranja se nisem mogel upreti skušnjavi in naredil par fotografij na maksimalnem ISO.

Po ogledu manastirja smo se še okopali v jezeru in šli na kosilo. Kopanje je na srečo brezplačno, kosilo pa sploh ni bilo drago. Nas šest se je najedlo odličnih pleskavic in prilog za dobrih 25 EUR z vso pijačo. Za popestritev smo bili pa deležni še letečih senčnikov.

Sv. Naum smo obiskali na poti iz muzeja na vodi. Od tu smo šli naprej proti Galičici.

Pogled s čolna – pod polotokom v ozadju je jezero najgloblje (288m), saj grejo skoraj navpične stene naprej proti dnu. Ohridsko jezero je tudi raj za potapljače.

Pogled na manastir s čolna

Proti zahodu je Albanija, na sliki Udenisht – menda se splača čez mejo za dobre in poceni ribe, ki so še pol cenejše kot na makedonski strani

Izvir ledeno mrzle vode izpod Galičice

Ikone v notranjosti manastirja

Pri katolikih oltar, pri pravoslavcih pa stena polna ikon

Ni za kakšne široke riti (načeloma nisem videl kaj posebej rejenih popov, v nasprotju s kakšnimi zavaljenimi škofi)

“Nebesa”

Pozidava je značilna in zelo zanimiva

Okoli manastirja se sprehajajo pavi. Tole je naša “pavinja”, ki počiva na stopnicah

Za ogled je dovolj kakšna ura, s kopanjem in kosilom pa bo potrebno kakšne 3h.

Na spodnji strani je potek poti od odcepa za Galičico.