Potovanja

Ronda je mestece, ki je na zemljevidu “must see” označen zelo na debelo. V kraj se zgrinjajo turisti od blizu in daleč, verjetno predvsem zaradi lepih opisov v vodičih kot so Lonely planet in podobni. Vprašanje je, kaj je bilo prej, turistične znamenitosti, ali hvalospevi v turističnih vodičih. Kakorkoli, sedaj je mesto en sam turistični bazar. Iz vsega kiča se da izluščiti nekaj zanimivih točk. Ena je vsekakor impozanten most, ki pelje preko globokega kanjona, ki ga je vrezala reka Rio Grande med staro mestno jedro in nov del Ronde. Druga zanimivost je ena najstarejših španskih aren za bikoborbe. Most nima vstopnine, arena pa jo ima. Pravzaprav je vstopnina tudi za most, če želimo ogled od spodaj. Areno lahko prehodimo, tudi preko polja, kjer se odvijajo bikoborbe. Pogled na tribune je veličasten in z nekaj domišljije si lahko vsak sam pričara vzdušje množice gledalcev.

Večina ostalih “znamenitosti” je tipično turistično prenapihnjenih. Npr. muzej lova, ki je verjetno kar ena stara trgovina, kjer so nekoč prodajali lovsko opremo. Kraj je res “must see”, vendar z nekaj preudarnosti pri izbiri “znamenitosti”.

Nadaljuj z branjem ‘Ronda’

Skozi Trebinje smo se podali na poti iz Dalmacije, natančneje iz Korčule proti Črni gori. Zaradi slabih izkušenj s sobotnim čakanjem na meji med Hrvaško in Črno goro smo se odločili za kratek ovinek preko BiH, ki se je izkazal za več kot odličen. Malo naprej od Dubrovnika pot zavije proti severu v hribe na mejo z BiH. Mejni prehod Brgat je skoraj prazen in v nekaj minutah smo bili skozi. Pot se ves čas vzpenja in kmalu se pojavijo ostanki ozkotirne trase železnice. Po progi Trebinje – Dubrovnik je svoje čase vozil znameniti Ćiro. Ostanke te znamenite proge si lahko ogledamo v Mokri gori na Šarganski osmici.

Nadaljuj z branjem ‘Trebinje’