Visoko

Visoko leži ob avtocesti, ko gremo iz Sarajeva proti Zenici, na pol poti v Kakanj.

IMG_2011.jpg

Visoške piramide, tudi bosanske piramide, so ideja pisca in amaterskega arheologa Semirja Osmanagića, ki trdi, da se v bližini mesta Visoko v osrednji Bosni nahaja več piramid, zgrajenih v davnini. Po njegovih trditvah je 213 metrov visok hrib Visočica, zaradi njegove razmeroma pravilne geometrije, pravzaprav starodavna »piramida Sonca«, ki so jo verjetno zgradili starodavni Iliri pred približno 12.000 leti. Trditve so vzbudile precejšnjo pozornost mednarodne javnosti po široko zastavljeni medijski kampanji za promocijo najdbe leta 2005; Osmanagić je s podporniki ustanovil fundacijo Arheološki park: Bosanska piramida sonca, ki nadaljuje z izkopavanji ter promovira razlago, da gre za daleč največjo in nastarejšo piramido človeške izdelave na svetu (za primerjavo, Keopsova piramida pri Gizi je visoka 147 m, datirajo jo v leto 2550 pr.n.št.), ki bo zahtevala popolno revizijo trenutno uveljavljene razlage evropske zgodovine. Kasneje so s pomočjo zračnih posnetkov identificirali še dva podobna hriba v bližini in ju poimenovali »Piramida Meseca« in »Piramida (bosanskega) zmaja«, omenjajo pa še več drugih. Njihov obstoj povezujejo z mističnimi energijami.

Konsenz arheološke stroke je, da gre za popolnoma naravne tvorbe in da ni dokazov o človeški gradnji. Sodeč po geološki analizi je hrib, podobno kot okolica, sestavljen iz plasti klastičnih kamnin brez »anomalij«, o katerih govori Osmanagić. Enako velja za strukture, ki so jih podporniki ideje proglasili za tlakovce pri vhodu in predore pod »piramido«. Obstoj takšnega dela človeških rok ni smiseln niti arheološko – celoten Balkan je pred 12.000 leti doživljal obdobje zadnjega ledenodobnega maksimuma z izjemno suhim in hladnim podnebjem, poseljevale pa so ga paleolitske skupnosti lovcev in nabiralcev, od katerih so v okolici ostali številni materialni ostanki. Poleg tega sta številnih kritik deležna tudi Osmanagićev senzacionalistični pristop in v nekaterih primerih zavajanje, s katerim daje javnosti vtis večje kredibilnosti kot jo njegove raziskave imajo. Kritiki izpostavljajo, da fundacija svojimi posegi ogroža srednjeveška najdišča na hribu in okolici. Javno se je oglasilo tudi več znanih arheologov, ki jih je fundacija lažno navedla kot sodelavce ali podpornike projekta.

[vir: wikipedia]

Za ogled tega čudesa narave ali človeka (kakor komu paše) se je potrebno najprej povzpeti po strmi poti proti vrhu prve “piramide”. V vročem sončne poletnem dnevu je to zelo zahtevno opravilo, saj se temperatura lahko povzpne tudi do 40 stopinj in več. Vsekakor je potrebno imeti dovolj pijače s seboj. Prednost je le ta, da je od polovice naprej senca.

IMG_2014.jpg

“Izkopavanja” prostovoljnih “arheologov” razkrivajo dokaj lepo poravnane kamnite plošče pod rušo.

IMG_2015.jpg

Na nekaj mestih so pojasnjevalne table, ki dajo slutiti, da je vse skupaj povezano tudi s fundacijami.

IMG_2022.jpg

Poševna pobočja brez ruše in rastja so idealna za erozijo. Vse v imenu “znanosti”.

IMG_2026.jpg

Če ne drugega, nekaj tlakovcev se pa le dobi za kakšno dvorišče ali škarpo.

IMG_2036.jpg

Na mestu “izkopavanj” so skupine prostovoljcev. No ja, če nič drugega, je to lep poligon za učenje osnovnih arheoloških veščin, predvsem pa potrpljenja in dejstva, da je vedno potrebno upati na zanimivo najdbo.

IMG_2038.jpg

 

Drug del obiska se prične na malo oddaljenejši lokaciji. Do vhoda v podzemne rove je potrebno z avtom cca. 6km na severni del “piramide”. Tu nas pričaka vodič, dobimo pa tudi čelade. Ko se nabere dovolj ljudi, se prične ogled podzemnih rovov. Odkopavanja gramoza, nanesenega v erozijske vodne razjede globoko pod površjem hriba izvajajo tuji in domači prostovoljci, ki se vsako leto družijo na taboru “mravljica”. Srečali smo npr. italijanskega študenta režije in filma, ki bo o vsem dogajanju posnel film, še prej pa se je udeležil tabora, da si pridobi izkušnje iz prve roke.

IMG_2047.jpg

IMG_2054.jpg

IMG_2056.jpg

IMG_2057.jpg

IMG_2060.jpg

IMG_2064.jpg

IMG_2068.jpg

Komentiranje ni možno.