Značke: ‘pohod’

Laška pot

Pot poznamo kot »laško«, »vlaško« ali »hrvaško« pot, ki je preko Gorjancev vodila za gradom Prežek in je že od prazgodovine naprej povezovala dolini Krke in Kolpe in tako soustvarjala enoten kulturni prostor.

jarcev_kamen_p2

Nadaljuj z branjem ‘Laška pot’

Vlašič

Potovanje po BiH v letu 2015 smo zaključili na Vlašiču v turističnem naselju Babanovac ppri vasi Šišava. Gre za počitniški kompleks s sedežnicami za zimske radosti in tudi poletne aktivnosti. Pred kratkim so odprli majhen adrenalinski park, v katerem je manjša proga za starejše in ena za najmlajše. Imajo tudi dve zajli – “leteče lisice” (flying fox), za kar računajo ločeno. Področje je znano po mladem ovčjem siru, daleč naokoli poznan kot vlašički sir. V naselju je tudi stara, napol podrta skaklnica, na katero se da priti po stopnicah v notranjosti podpornega stolpa.

IMG_2503

Nadaljuj z branjem ‘Vlašič’

Bjelašnica

Še ena olimpijska postaja dne 3.8.2015 je bila spodnja postaja trosedežnice, ki pelje nekako do polovice vrha Bjelašnice. Za povratno karto zaračunajo 5km po osebi, sedežnica pa vozi cca. 12 do 15 minut. Od gornje postaje do vrha z najstarejšo vremensko opazovalnico na Balkanu smo potrebovali dobro uro. Malo se je že poznala višina, saj je vrh na 2064m, malo pa tudi sonce, ki je neusmiljeno žgalo na nas, da smo prišli dokaj upehani na sam vrh.

Vrh

Nadaljuj z branjem ‘Bjelašnica’

Vasica Occi

Zgodovina zapuščene vasice Occi sega v srednji vek, ko so v vojaškem spopadu napadli prebivalce obalnih vasi in so se vaščani iz vasi Spano zatekli v hribe. Leta 1589, ko je bila vas pozidana, je štela so okrog 150 prebivalcev, ki je ostalo skoraj nespremenjeno do leta 1852, ko je začelo število prebivalcev upadati. Po prvi svetovni vojni so se ljudje odselili zaradi presušitve edinega vodnega vira nad vasjo. Do vasi Occi vodi več poti, najhitrejša, a tudi najbolj na sooncu je pot od hotela Chez Charles v kraju Lumi. Pri hotelu se da parkirati, za hotelom pa je kažipot do vzpona, po katerem pridemo do vasi v dobre tri četrt ure po ovinkast, označeni peš poti.

Ker je do vasi možno priti le peš, se je ta ohranila vse do današnjih dni, pa čeprav je skoraj stoletje že “mesto duhov”.

IMG_0139 IMG_0083 IMG_0101 IMG_0128

Nadaljuj z branjem ‘Vasica Occi’

Punta di a Vacca Morta

Pohod na vrh gore Punta di a Vacca Morta nad jezerom L’Ospedale, kjer mrgoli tifonskih tvorb.

IMG_9108 IMG_9111 IMG_9177

Nadaljuj z branjem ‘Punta di a Vacca Morta’

Millenium Cross nad Skopjem

Po prespani noči v prijetnem, sodobno urejenem in poceni motelu na obrobju Skopja smo se odpravili še na hrib nad Skopjem, kjer je velik kovinski križ. Do vznožja vzpenjače se pride z avtom po ovinkasti cesti.

IMG_7724.jpg

IMG_7750.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Millenium Cross nad Skopjem’

Kanjon in slap Duf

N desnem bregu reke Radike (Радика), nasproti manastira sv. Ivan Bigorski stoji vasica Rostuša (Ростуша). Pred vasjo je na levi (severni) strani v pobočje južnega dela N.P. Mavrovo zarezan kanjon, ki ga je naredil potok. Na koncu kanjona je zanimiv slap Duf. Od vasi do slapa je urejena gozdna pot, ki se vzdržuje z vstopnino. Ta znaša 50 DEN, pobira pa jo čuvaj NP Mavrovo nekje na pol poti proti slapu. Same hoje je cca. pol ure v eno stran, vendar le v primeru, da dirkamo skozi kanjon. Ker je narava v tem delu Makedonije tako lepa, se splača vzeti vsaj 2 uri za čudovit izlet in sprehod. Kanjon je idealen v vročih poletnih dneh, saj je v celoti v senci, obenem pa voda iz potoka ter slapovi še dodatno pohladijo razgreto poletno ozračje. Za ogled kanjona lahko avto pustimo na začetku vasi. Malo naprej od velikega zdravstvenega doma se cesta malo razširi. Na tem mestu je tudi oznaka za pričetek poti. Pot je primerna za vse, le na manše otroke je potrebno na nekaterih mestih malo popaziti, saj so pobočja ponekod strma. Na nevarnejših mestih je pot opremljena z ograjo.

Nadaljuj z branjem ‘Kanjon in slap Duf’

Galičica

Galičica (Галичица) je nacionalni park med Ohridskim in Prespanskim jezerom. Najvišji vrh Magaro sega kar 2254 m visoko. Na južni strani pelje zanimiva panoramska cesta z ene na drugo stran. Vmes je nekaj razglednih mest. Najlažje dostopna sta dve. Če prihajamo od Nauma, je streljaj od glavne ceste dobro označen odcep, od koder se vidi serpentinasta cesta, po kateri se vzpnemo na Galičico. Malo višje, tik pod prevalom pa je že na povsem golem pobočju parkirišče in nekaj ravnega tereno, od koder se sicer spuščajo zmajarji in jadralni padalci.

Nadaljuj z branjem ‘Galičica’

Torcal de Antequera

El Torcal de Antequera je naravni park z zanimivimi kraškimi pojavi. Leži cca. 30km severno od Malage v smeri Antequere, blizu vasi Villanueva de la Concepción.

Celotno področje je bilo pred milijonom let še prekrito z morjem. Tektonska aktivnost je spremenila obliko površja in nastali so 1300m viski hribi. Dno morja z vsemi usedlinami v plasteh je tako postalo del kopnega in odprto za vse vplive vetra in dežja. Glede na sestavo plasti so nekatere erodirale, druge pa ostale manj spremenjene. Nastali so zanimivi skladi v obliki albert keksov, naloženih eden na drugega.

Na hrib pelje pot, ki je speljana vse do informacijskega centra za obiskovalce. Na strehi centra je tudi observatorij s teleskopom. V parku so tri pohodniške poti, ki so vse lepo označene in urejen po barvah glede na zahtevnost in trajanje. Zelena je najkrajša, cca. 1,5km, za katero je potrebno približno pol ure hoje, skupaj s fotografiranjem in ogledom. Daljša je rumena, cca. 2,5km, najdaljša pa 4,5km dolga, rdeča, za katero je potrebno kakšne 2-3h. Poti niso veliko v senci, zato se je potrebno opremiti s pijačo, ali pa počakati na nočni pohod, ki jih organizirajo z vodiči iz informacijskega centra. Poti so povsem planinske, tako da je potrebna tudi primerna obutev. Težavnost poti je nekje na nivoju bohinjskih/tolminskih hribov. Ponekod so plasti prepadno odsekane, zato je potrebna previdnost.

IMG_6452.jpg Nadaljuj z branjem ‘Torcal de Antequera’

Gibraltar

Gibraltar sva obiskala kar peš. Parkirala sva na španski strani, tik pred mejo, v kraju La Linea. Po opravljenih mejnih formalnostih je sledil en dolg prehod za pešce preko pristajalne steze. Letališče v Gibraltarju ima namreč pisto kar preko celotnega ozemlja in še malo v morje. Posledično gre ves promet kar preko pristajalne steze. Ko pride letalo, spustijo rampe, ko odpelje, pa jih spet dvignejo. Kdo bi kompliciral.

IMG_5381.jpg

Sprehod po glavni aveniji W. Churchila je ena sama izložba prestižnih znamk nakita, ur in ostalih pritiklin za fine petične goste. Tu in tam je kakšna “souvenirnica”. Najina pot se je nadaljevala do spodnje postaje vzpenjače, s katero sva se povzpela dobrih 400m nad morje v nekaj minutah.

Nadaljuj z branjem ‘Gibraltar’

Vusanje

Ko pridemo ali ko zapustimo dolino Ropojano, nas pot pelje preko te vasi. Populacija je v glavnem albanska. Ljudje so se veliko selili v Ameriko iz teh krajev. Sedaj se vrača nekaj sredstev, občasno pa tudi kakšen domačin. Mi smo srečali domačina, ki se je rodil v tej vasi, pa je pripeljal svojo ženo in dva otroka iz New yorka, da bi videli od kod so doma oče, babica, dedek, strici in tete. Domačini dajo veliko na tradicijo, ampak jim tako in tako ne ostane drugega, saj kakšne hude industrije in napredka ni slutiti.

IMG_1599.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Vusanje’

Plav

Plav leži ob istoimenskem jezeru. Kraj je prvo večje naselje v bližini Prokletij. S svojo razgibano arhitekturo je tipično Črnogorsko mesto z mešano populacijo vseh veroizpovedi in različnih narodnosti. Ljudje so prijazni in radi pomagajo turistom ali tujcem. Blizu bencinske črpalke, ob cesti proti centru je z leve stani odlična čevabdžinica. Za porcijo okusnih čevapov, sveže pečenih, z lepinjo in svežim kajmakom boste dali le nekaj drobiža. Ampak okus je pa nepozaben, za vseh 10 mastnih prstov obliznit.

IMG_1129.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Plav’

Ropojana

Ker je bilo škripanja pogradov počasi dovolj, smo ob 7:30 vstali. Po obilnem zajtrku smo se odpravili po Grbaji navzdol do Gusinja. Dolina Ropojana je neposeljena dolina, jugovzhodno od doline Grbaje. Dostopna je preko Gusinj, v smeri vasice Vusanje. Tam se cesta počasi konča. Vožnje je za cca. 15km in v dobre pol ure že parkiramo pred staro kravlo obmejne policije. Slabša cesta se sicer nadaljuje navzgor po dolini, vendar je dobro imeti kakšnega terenca. Sicer pa smo prišli na pohod, ne na avtomobilistični izlet.

Že takoj na začetku se odpre prelep pogled na dolino

Oko skakavca

Severna vznožja Prokletij so bogata z vodnimi izviri. En najlepših izvirov na tem področju je Oko Skakavca ali Savino oko ali Oko Skakavice. Izvir se skriva na začetku doline Ropojane. Dostop je lahek in enostaven od vasi Vusanje, do koder vodi ozka, ovinkasta in asfaltirana cesta. Parking je možen na platoju pred bivšo karavlo. Od začetka makadama, ki vodi po dolini Ropojane se po dobrem kilometru odcepi pot navzdol do izvira. Kmalu zagledamo pravljično podobo izvira, kjer se nam kar naenkrat razpre gozd, na sredi pa v skrivnostni svetlobi zasije zelen kraški izvir.

IMG_1515.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Oko skakavca’

Grlo (Grlja)

Ko smo se vračali s pohoda po Ropojani, smo se ustavili še pri tem zanimivem slapu. Voda iz doline Ropojane, ki v glavnem izvira pri Skakavcu se tik nad vasjo Vusanje zareže v ozko sotesko Grlja. Pred tem pa še pade v visokem slapu najprej v amfiteater, potem pa izgine v ozki soteski. Ko takole prideš do slapa, ga samo slišiš, za pogled na slap pa se je potrebno pošteno nagniti nad skale.

IMG_1590.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Grlo (Grlja)’