Značke: ‘koča’

Eko katun Grbaja

Eko katun Grbaja je v lasti g. Srdjana Pavičevića, ki sliši na telefon 069 044 572. Za rezervacijo je najbolje poklicati in se dogovoriti. Veloten “eko katun” je razdeljen na tri dele. Prehrano in pijačo se da dobiti v koči, kjer imajo res poceni in zelo okusno hrano. V isti stavbi je tudi skupinska kopalnica in WC. Drug del je manjši prostor za kampiranje, ki se nahaja pred kočo. Zadaj je pa še tretji del – to so pa še manjše lesene hiške, kjer lahko prespi do 5 ljudi v enem prostoru. Opremljene so tudi s preprosto kopalnico in elektrificirane. Za kuhanje je potrebna lastna oprema. Mi smo odlično shajali z manjšim plinskim gorilnikom in nekaj posodami. Enkrat na dan pa smo jedli v koči. Vse skupaj se nahaja na  lokaciji 42.523874,19.787315.

 

IMG_1700.jpg

 

Nadaljuj z branjem ‘Eko katun Grbaja’

Prokletije

»Najbolj skrivnostno, najteže pristopno in najbolj divje gorstvo na Balkanskem polotoku in za Alpami, tudi v Evropi. Južnoevropske Alpe!«
Ami Boué (1794–1881), francoski geolog in potopisec

Vlado Vujisić je za Planinski vestnik 4-2007 zapisal

Prokletije so znane tudi kot “južnobalkanske Alpe”. Od Alp se ločijo le po barvi, saj je kamen bolj siv in temnejši. Po lepoti pa prav nič. Druga poglavitna razlika je obljudenost. Prokletije so zelo odmaknjeno hribovje, kjer srečamo ljudi le za vzorec. Morda v najbolj udarnih poletnih terminih naletimo na pohodnika ali kakšno manjšo skupino Slovakov ali Čehov, ki so tu kar pogosto. Mi smo naleteli tudi na prijaznbe beograjske jamarje, ki so preživeli tri tedne v jamah znotraj Prokletij. 

Prokletije so najmogočnejši gorski masiv na Balkanskem polotoku. Čeprav jih geografsko prištevamo k Dinarskemu gorstvu, jih njihov videz, pa tudi višine njihovih vrhov, nekako ločijo od preostalih Dinaridov. Z visokimi, drzno oblikovanimi vrhovi in ozkimi, globokimi dolinami bolj spominjajo na Alpe. V njih je bila nekoč tudi najizrazitejša glaciacija na Balkanu, ki je pustila močne sledi v obliki številnih od ledenikov izdolbenih dolin in krnic, v katerih je ostalo kakih deset manjših ledeniških jezer. Srbski geograf Jovan Cvijić je zapisal, da »na nobenem območju Balkanskega polotoka ledeniki niso pustili tako globokih sledi ledeniške erozije kot prav v Prokletijah«. Zato jih je Ami Boué upravičeno imenoval »Južnoevropske Alpe«.

Podrobnosti in tehnične podatke si lahko preberete na wikipediji – Prokletije.

Bazni tabor

Naš “bazni tabor” je bil v dolini Grbaje, kamor se pride po ozki asfaltirani cesti iz Gusinj. Mi smo prispeli iz Kolašina, preko prelaza, kjer smo leto nazaj bivali v eko katunu Štavna, preko Plava v Gusinje. V Plavu smo se podprli s 30 čevapi, šest velikimi lepinjami in nekaj piksnami gaziranih pijač, za kar smo odšteli le 6 EUR. V starejšem planinskem vodniku sem prebral, da je potrebno javljanje na policijski postaji v Gusinju za vse, ki se peš odpravljajo na mejo z Albanijo. Domačini so nam sicer prijazno pokazali, kje je policijska postaja, vendar so nas obenem malo čudno gledali, kakšne hecne ideje da imamo. Seveda je šlo potem kot po maslu brez vseh teh formalnosti.

 

Nadaljuj z branjem ‘Prokletije’

Eko katun Štavna

Za pohod na Komove je idealno izhodišče Štavna. To je planota tik pod goro Kom Vasojevički. Na nadmorski višini 1800m se nahaja nekaj katunov (pri nas bi jim rekli planine). Nekaj je avtentičnih, spet drugi so spremenjeni v vikende. Nekaj je tudi novih hišk, zgrajenih v duhu starih kolib, vendar z novimi materiali. Za turizem so s pomočjo tujih investicij uredili Eko katun Štavna. To je malo naselje desetih hišk (+ recepcija in restavracija), ki so urejene za bivanje petih ljudi. V dveh nadstropjih je 5 ležišč. Spodaj je mala kuhinja s štedilnikom na drva in eno posteljo. Zgoraj so še štiri ležišča. Hiške so opremljene z najnujnejšo opremo za bivanje. Ne pričakujte luksuza obmorskih apartmajev, ampak bolj v duhu naših planinskih koč. Za lastno kuhanje priporočam, da vzamete s seboj plinski gorilnik. Sicer pa je ena od hišk restavracija, kjer pripravijo marsikaj po željah gostov. Mi smo si zaželeli meso na žaru. Ker imajo električni žar, elektrike pa zaradi tragične nesreče v bližnjem transformatorju dva dni ni bilo, se je kuharica znašla in potešila naše želje. Zakurila je v šporhetu in nam spekla meso kar v ponvi. Jedli smo tudi odlično čorbo (po naše enolončnico z mesom). Potrudijo se tudi kadarkoli. Ko smo prispeli, so ravno postregli eno slovensko družino z večerjo in to ob 22h zvečer! Skratka, gostoljubnost na vsakem koraku.

Eko katun Štavna - naše bivališče

Kako priti na Štavno?
Najenostavneje je, da gremo do Kolašina. Od tam sledimo kažipotu za Andrijevico. Po cca. 14km iz Kolašina pridemo na prelaz Trešnjevik, kjer zavijemo proti Štavni. Asfalt nas pripelje vse do vhoda v Eko katun.

Odcep za Komove

 

Nadaljuj z branjem ‘Eko katun Štavna’

Restonica

Pohod do jezera Melo ali še naprej do jezera Capitello je nekaj posebnega. Pohod ima nekaj presežnikov (obiskanost, mogočnost narave, velikost dreves, balvanov, ledeniške kotline, raznolikost podnebja…). Iz mesta Corte se odpeljemo po ozki ovinkasti cesti doline Restonica do koče, pri kateri je veliko parkirišče, Bergerie de Grottelle na višini 1370m. Adrenalinske vožnje je  za dobrih 15km.  Splača se kreniti dovolj zgodaj, saj je tako manj možnosti, da srečamo avto ali celo minibus, ki pripelje nasproti. Cesta ni za vrtoglave ali take s slabim srcem, saj je precej “zračna” – desno stena, levo prepad.

IMG_2576.jpg IMG_2586.jpg IMG_2617.jpg IMG_2628.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Restonica’