Značke: ‘Morje’

Bastia in južno

Južno od Bastije

Zadnji dan našega bivanja na Korziki 2015 smo izkoristili za krajši izlet južno od Bastije. Iz St. Florenta smo se najprej odpeljali na vrh Pigno, kjer je veliko antenskih stolpov. Del komunikacij si lasti vojska, ki ima tudi najvišji stolp in z dvojno mrežo obdano področje oddajnikov. Na vrhu se pasejo krave, ki so tako pametne, da se hodijo hladit pod izpuh klimatskih naprav oddajnikov. Na vrhu imajo tudi »TK« radioamaterji svojo postojanko. Nekdo jim je vdrl vrata in lahko smo si ogledali sistem za napajanje repetitorjev. Na srečo oprema ni bila videti poškodovana. Vetrovi na tem vrhu pa so očitno zelo močni, saj noben od radioamaterskih stolpov ni več stal pokonci. Z vrha je razgled na vse strani. Videlo se je celo do Italije kljub malce megličastemu vremenu.

IMG_0693 IMG_0699 IMG_0708 IMG_0733 IMG_0757

Nadaljuj z branjem ‘Bastia in južno’

Od St. Florenta do Calvija

St. Florent je dobro izhodišče za približno tri smeri raziskovanja Korzike: proti rtu Cap Corse, proti Bastiji in proti jugu v smeri Calvija. Od vzhodne obale proti Calviju vodi hitra cesta N197 v smeri SV-JZ. Da pridemo do te ceste je poptrebno preko neposeljenega področja Desert des Agriates. To je nenavadna, neposeljena pokrajina, skozi katero vodi ovinkasta, a dobra cesta. Preko prelaza Bocca di Vezzu se prebijemo proti zahodni obali, kjer se izmenjujejo skalnata pobočja in mivkaste plaže. Malo pred krajem Isola rossa  smo se ustavili v mediteranskem botaničnem vrtu (link, ločen prispevek). Le nekaj km naprej je kraj Lumi, kjer smo parkirali pri hotelu Chez Charles. Za hotelom se prične približno 45 minut dolg vzpon do stare vasi Occi.

IMG_0299 IMG_0312

Nadaljuj z branjem ‘Od St. Florenta do Calvija’

St. Florent

Turistični vodiči neskončno hvalijo St. Florent. V bistvu pa je ena velika marina, v kateri so parkirane jahte vseh oblik, velikosti in barv. Morda je za snobe s teh jaht res vrhunec njihovega potovanja z jahto tisti nesrečni jastog, ki se je še pet minut prej tresel v akvariju restavracije le pet korakov stran od bleščeče jahte in razmišljal, ali je morda on naslednji na vrsti za v lonec. Morda je za nekega ameriškega turista, ki mu je vrhunec turizma slepo sledenje vodiču Lonely planet sedenje med temi snobi tudi užitek brez primere, kljub temu da se mora potem zapufati, da si privošči tiste tri pomfrije s petimi školjkami. Nekaterim je to v neizmerno veselje. Žal (ali pa na srečo) nismo eni takih. Mi smo našli fino škarpo okrog marine, po kateri se je dalo voziti z uniciklom, da je en star stric kar skakal ov veselja in vpil za nami »Le Cirq, Le Cirq«. Prav tako smo našli sladoled na kepce ppo 2€, kar je zelo snobovsko, vendar kot smo kasneje ugotovili kar standardna tarifa na Korziki. Obiskali smo tudi bližnji lunapark, kjer so imeli celo pravi miniaturni vlakec smrti. Tudi tu smo naredili veselje z uniciklom, saj je bil očitno lunapark nekoč res »Le Cirq« in so nekateri kartogrizci bili nekoč klovni. Eden je prav spretno obvladoval unicikel in še naslednji dan smo se prav veselo pozdravljali.

IMG_9874 IMG_9885 IMG_9888 IMG_9898

Nadaljuj z branjem ‘St. Florent’

Bonifacio

Bonifacio leži na skrajnem jugu Korzike in severni obali Bonifacijevega preliva, ki ločuje Korziko in Sardinijo. Mesto je zgrajeno na koncu globokega fjorda, ki je najboljše in edino pristanišče na jugu Korzike. Občina Bonifacio na severozahodu meji na kanton Fifari in na severovzhodu na kanton Porto-Vecchio. Meja občine poteka približno od zaliva Golfe de Ventilegne na zahodu do zaliva Golfu di Sant’Amanza na vzhodu. Obala med omenjenima točkama je dolga okrog 75 km. Proti severu vodita dve avtocesti: N198 po vzhodni in N196 po zahodni obali otoka.

Otočje Lavezzi leži v francoskem delu morskega naravnega rezervata Bouches de Bonifacio (Bonifacijev preliv), ki si ga Francija od leta 1993 deli z Italijo in meri 794,6 km2. V prelivu je bil najprej prepovedan samo prevoz nevarnih snovi, leta 1999 pa so natančno določili meje parka in v zaščito vključili divje ptice, ribe in druge živali in rastline in naravo kot tako.

Južna obala Korzike v okolici Bonifacia je zgrajena iz belega sedimentnega krednega apnenca, iz katerega je narava izklesala nenavadne skulpture. Malo bolj proti severu apnenec zamenja granit iz katerega sta zgrajena Korzika in Sardinija. Pristanišče Bonifacio je zgrajeno v zalivu Bonifacio, ki je podoben fjordu. Na jugu ga od odprtega morja ločuje 1500 m dolg in 200 m širok rt. V prazgodovini je bila gladina morja nižja in Sardinija in Korzika sta bili med seboj povezani s kopnom, zaliv Bonifacio pa je bil del doline, ki je peljala proti korziškemu višavju. Voda v zalivu je globoka okrog 3,5 m, kar je bilo več kot dovolj za stare ladje in manjša sodobna plovila.

Mesto Bonifacio je sestavljeno iz dveh delov: Vieille ville (Staro mesto) in Haute Ville (Gornje mesto), ki je zgrajeno na rtu znotraj citadele. Citadela je bila zgrajena v 9. stoletju, ko je bilo ustanovljeno mesto. Kasneje je bila večkrat prezidana in obnovljena in je bila do pred kratkim administrativno središče francoske tujske legije. Danes je muzej. Večina prebivalcev je včasih živela v Haute ville, kjer so bili dobro zavarovani pred sovražnikom. Marina in novejši deli mesta so zgrajeni na ravnici na koncu zaliva.

Zgornji del mesta in del obzidja so zgrajeni na vrhu pečine kakšnih 70 metrov nad morjem. Pečino je spodjedlo morje, tako da izgleda, da so zgradbe na samem robu pečine zgrajene na previsu.

(Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Bonifacio)

IMG_8794 IMG_8757 IMG_8754 IMG_8736 IMG_8854 IMG_8837

Nadaljuj z branjem ‘Bonifacio’

Gibraltar

Gibraltar sva obiskala kar peš. Parkirala sva na španski strani, tik pred mejo, v kraju La Linea. Po opravljenih mejnih formalnostih je sledil en dolg prehod za pešce preko pristajalne steze. Letališče v Gibraltarju ima namreč pisto kar preko celotnega ozemlja in še malo v morje. Posledično gre ves promet kar preko pristajalne steze. Ko pride letalo, spustijo rampe, ko odpelje, pa jih spet dvignejo. Kdo bi kompliciral.

IMG_5381.jpg

Sprehod po glavni aveniji W. Churchila je ena sama izložba prestižnih znamk nakita, ur in ostalih pritiklin za fine petične goste. Tu in tam je kakšna “souvenirnica”. Najina pot se je nadaljevala do spodnje postaje vzpenjače, s katero sva se povzpela dobrih 400m nad morje v nekaj minutah.

Nadaljuj z branjem ‘Gibraltar’

Risan

Risan je staro zgodovinsko naselje v samem osrčju Boke kotorske. Cestne povezave so proti Hercegnovem, če pridemo s Hrvaške preko prehoda Debeli breg. Cesta ob morju gre naprej proti Kotorju. Če pa pridemo iz zaledja, je Risan povezan proti “hribom” s povsem novo cesto, ki je nadomestila staro rimsko vijugasto in ozko cesto severno proti Nikšiću. Po tej cesti pridemo tudi iz BiH preko Trebinja in prehoda Vilusi. To varianto priporočam v izogib morebitni gneči na “glavnem” prehodu pri Hercegnovem. Res da je potrebno dvakrat čez mejo, vendar se splača tudi obiskati Trebinje.

IMG_6517 IMG_6518 IMG_6519

Nadaljuj z branjem ‘Risan’

Sardinija 4. dan: Pohod na plažo Goloritze in planoto Golgo

Četrti dan našega potovanja po Sardiniji smo namenili pohodu na eno “sanjskih” plaž, na plažo Goloritze. Pohod se začne na enem bolj odmaknjenih delov province Ogliastra, na planoti Golgo. Zaradi vroče napovedi smo vstali malo prej, že ob 6:30 in se ob 8;40 celo odpravili iz kampa. Najprej mimo odcepa za Santa Maria di Navarese. V kraju Baunei nas je navigacija speljala kar takoj na prvem odcepu, takoj za pokopališčem na desno, skozi vas po ozkih ulicah. Prostora z leve in desne je bilo le nekaj cm. Ko je pa se je pot pred nami zožala na širino pločnika, edini izhod iz labirinta pa je bila strma, še ožja pot nekam pod skale, pa sem vseeno stopil iz avta in povprašal staro ženico “Dove a Golgo?”. Pa je samo pokazala z nagubano roko “Qui!”. Pa smo šli “qui” v breg. Na srečo se je za hišami pot spet razširila in se priključila na “glavni” odcep, ki pelje iz centra Bauneia. Nad vasjo so prav posrečene serpentine, ki nas pripeljejo na planoto Golgo. Asfalt se vleče nekaj km skozi prostran hrastov gozd. Po slabih 8 kilometrih asfalta iz Bauneia se odcepimo desno na makadam v smeri kažipota za Rifugio Cooperativa Goloritze. Ko se približujemo tej koči, je ob cesti vse polno znakov za prepovedano parkiranje. Seveda zaradi tega, ker potem pri koči pobirajo parkirnino, ki znaša 4 EUR za avto za cel dan. Poleg parkirišča je tudi prostor za nekaj šotorov in kakšen avto dom. Koča nudi osnovne stvari, mrzlo pijačo in kakšen prigrizek. Cene so malce zasoljene, kot bi bili kje v resnih hribih.

IMG_9209.jpg IMG_9210.jpg DSC_0401.jpg IMG_9213.jpg IMG_9215.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Sardinija 4. dan: Pohod na plažo Goloritze in planoto Golgo’

Prižba

Poletni dopust 2011 smo začeli z enim tednom morja v prijetni vasici Prižba na južni strani Korčule. Že lani nas je en del letoval pri gospodarju Anteju v apartmajih Mali žal. Prijaznost, urejenost in mir sta nas sem potegnila spet letos, kljub temu da je pot do Korčule kar dolga in tudi naporna. Vstajanje že ob 3:00 ponoči, slabih 5 ur vožnje do Splita in potem še skoraj tri ure na trajektu je bilo pozabljenih takoj, ko smo se nastanili in se namočili v morju. Hiša je le pljunek stran od morja. Imajo dva čolna, ki jih gostje lahko porabljamo po mili volji. Tik pred Prižbo so mali otočki:  Vrhovnjak, Crklica, Stupa, Otočac in Sridnjak. Tik pred rtom je še mala čer z imenom Čerin.

Do otočkov smo veslali in bilo je zelo zabavno raziskovanje.

Stupa je hecne oblike: Najprej je malo skal, potem ožina, ki jo preliva morje in na koncu spet strme pečine

 

Nadaljuj z branjem ‘Prižba’

Izlet z avtom Corte-Porto

Pot je potekala takole:

Corte – na sever mimo hribovske vasi Castirla – po soteski reke Golo (to je najdaljša reka na Korziki) – mimo jezu Calacuccia – mimo smučišča in prelaza Col de Vergio (najvišji cestni prelaz na 1473m) in Aitone – mimo slikovite vasice Evisa v dolino Spelonca (Spelunca / Spilonca)- po panoramskih cestah skozi vas Ota do obale v kraju Porto.

Dolina reke Golo Col de Valdionellu Aitone Spelonca Porto
Golo Prelaz Valdoinellu Aitone Spelonca Porto

V celem dnevu smo nabrali dobrih 200km poti po ovinkastih, a slikovitih cestah. Vmes smo naredili krajši pohod v slikovito dolino Spelonca, se malo okopali v ledeno mrzli vodi (proti svoji volji), našli peskovnik z mivko, se peljali mimo smučišča, opazovali sneg in (zprt) adrenalinski park, ki smo ga tudi malo preizkusili, videli pujse, koze, ovce in krave na cesti in na koncu namočili noge v hladnem morju. Kljub dežju je bil dan popolnoma izkoriščen in cel dan smo vsi uživali, od najmlajše Ine naprej.
Nadaljuj z branjem ‘Izlet z avtom Corte-Porto’