Potovanja

Izlet s trajektom iz Sardinije na otok Maddalena in Caprera smo pričeli z manjšim ovinkom mimo Santa Tereze. Na eni stranski cesti smo srečali želvo, ki je popestrila jutro. Trajekt vozi med krajema Palau in Maddalena na istoimenskem otoku. Cena povratnih kart trajekta za vozilo med 4 in 4,5m je 33EUR, v tej ceni pa je tudi voznik. Za odraslega je 11 EUR, za otroka pa 7. Ko smo prišli v pristanišče, je trajekt že čakal. Imajo dve firmi, ki prevažata preko, mi smo šli z enermar. Sistem vkrcavanja je tak, da je en človek pri vkrcanju napisal na listek tip našega vozila in število potnikov. Obenem je zahteval en osebni dokument. Potem smo se vkrcali in peljali čez. Vožnja traja kakšnih 10-15 minut. Po izkrcanju sem šel na blagajno, ki je dobro označena in se je ne da falit. Tam me je čakala osebna in ko sem plačal, sem jo dobil nazaj. Pri plačilu sem rekel, da bi povratne karte, kar se je obrestovalo pri povratku, saj smo zapeljali direktno na trajekt brez čakanja in ostalih formalnosti.

Po pristanku in urejenih formalnostih smo šli najprej na otok Caprera. Ta je znan po Garibaldiju, ki si je na njem uredil domovanje na stara leta, po vseh bitkah. Vnovčil je imetje, ki ga je podedoval po smrti svojega brata in kupil polovico otoka. V nekdanji rezidenci je sedaj muzej, posvečen vsem njegovim dosežkom. Žal smo šele pri vhodu izvedeli, da je ob ponedeljkih zaprt, tako da smo samo pogledali skozi ograjo in odšli dalje. Otok Caprera in Maddalena sta povezana z zanimivim nasipom, po katerem pelje ozka cesta. Na eni strani se vzpnemo na most, ki omogoča manjšim čolnom prehod preko tega nasipa. Plaže na otoku Caprera so manjše, pa tudi težje dostopne, saj je otok poraščen z makijo, na eni strani tudi zelo kamnit. Tam, kjer pa je (ponavadi mivkasta) plaža, pa je kar gneča. Morje je čisto, po dnu je večinoma mivka in morska trava.

Nedaleč stran od nasipa je krasen park v senci pod borovci, kjer so klopce za piknik, manjši kiosk s pijači in nekaj fast food-a, med borovci pa visijo ležalne mreže. Po malici v prijetni senci smo odšli nazaj na otok Madalena, da bi poiskali kakšno zanimivo plažo za kopanje. Na našo žalost so bile vse plaže na otoku “zaplankane” s trakovi in obvestilom, da pristop ni dovoljen zaradi dezinfekcije. Kljub zapori smo vseeno tvegali in osšli na eno od plaž. Tudi če je bilo poškropljeno z insekticidi, je ta dan tako močno pihalo z morja proti obali, da je že zdavnaj odpihnilo vse strupe. Kljub vsemu je ta dezinfekcija imela eno prednost – plažo smo imeli le zase.

Po kopanju in prezračevanju v močnem vetru smo se odpeljali po otoku. Otok obkroža panoramska cesta, ki je označena s tablami “Panoramica”. Ob cesti je polno parkirnih mest, kjer so zanimivi razgledi na otočje. Na poti proti trajektu smo obiskali še rt Punta Tegge, ki je v bistvu ena sama velikanska skala z ravnimi ploščami. Na sredi rta je stolp, na dvorišču pod stolpom pa velikansko otroško igralo s tobogani, plezali in čisto pravim “cevnim” telefonom. V kraju Maddalena smo si privoščili sladoled v eni domači slaščičarni, kjer smo poskusili tudi neke vrste domačih pirošk, vendar so narejene iz listnatega testa, polnjenih s čvrsto jajšno kremo. Njam! Nazaj na Sardinijo nas je spet premetavalo na trajektu, pa tudi shladilo se je na znosnih 28°C.

Pot iz kampa s trajektom in nazaj: GPX / KML / pogled na Goggle maps

Pa še nekaj zanimivih lokacij (GPX / KML / Pogled na google maps):