Prispevek v kategoriji ‘Korzika‘.

Dolina Manganello

Na poti iz enega kampa v centralnem delu Korzike (Corte) do drugega kampa na jugovzhodnem delu (Santa Lucia di Porto Vecchio) smo se ustavili še v eni zelo zanimivi rečni dolini. Nahaja se na 9. odseku poti GR20, ki je ena od najbolj poznanih večdnevnih transverzal na Korziki.

Iz mesta Corte smo odšli naravnost proti jugu, mimo krajev Venaco (ki je znan po mehkem, nežnem in okusnem siru venaco – če imate možnost, se odpravite tja v času Fiera di U Casgiu, 28. ali 29. aprila – mi smo bili en dan prezgodaj) , Vivario do Tattone, kjer se od glavne ceste odcepi ozka vaška pot proti zaselku Canaglia. Ob poti srečamo “dvomostovje”, železniški most Pont Eiffel na reki Vecchio, postavljen po načrtih francoskega inženirja Gustava Eiffla v 90. letih 19. stoletja, zgodovinski spomenik od leta 1976. Pod 170 metrov dolgim in 84 metrov visokim mostom se nahaja cestni most, zgrajen leta 1827. Na lokalni cesti smo srečali krave, se prebili skozi vas in na koncu vasi parkirali na označenem parkirišču. Prostora je za kakšnih 5 avtomobilov. Ker je pot malo obiskana, ni bojazni da bo zasedeno. Pred nami sta bila le dva avta s pohodniki.

Tudi tu so bile krave na cesti Avto (registriran) je bil opora kažipotu Sem smo se odpravili

Slike: (Levo) dostop do vasi Canaglia, (Sredi) parkirišče na koncu vasi, kjer se začne pot, (desno) pot je lepo označena

Nadaljuj z branjem ‘Dolina Manganello’

Restonica

Pohod do jezera Melo ali še naprej do jezera Capitello je nekaj posebnega. Pohod ima nekaj presežnikov (obiskanost, mogočnost narave, velikost dreves, balvanov, ledeniške kotline, raznolikost podnebja…). Iz mesta Corte se odpeljemo po ozki ovinkasti cesti doline Restonica do koče, pri kateri je veliko parkirišče, Bergerie de Grottelle na višini 1370m. Adrenalinske vožnje je  za dobrih 15km.  Splača se kreniti dovolj zgodaj, saj je tako manj možnosti, da srečamo avto ali celo minibus, ki pripelje nasproti. Cesta ni za vrtoglave ali take s slabim srcem, saj je precej “zračna” – desno stena, levo prepad.

IMG_2576.jpg IMG_2586.jpg IMG_2617.jpg IMG_2628.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Restonica’

Izlet z avtom Corte-Porto

Pot je potekala takole:

Corte – na sever mimo hribovske vasi Castirla – po soteski reke Golo (to je najdaljša reka na Korziki) – mimo jezu Calacuccia – mimo smučišča in prelaza Col de Vergio (najvišji cestni prelaz na 1473m) in Aitone – mimo slikovite vasice Evisa v dolino Spelonca (Spelunca / Spilonca)- po panoramskih cestah skozi vas Ota do obale v kraju Porto.

Dolina reke Golo Col de Valdionellu Aitone Spelonca Porto
Golo Prelaz Valdoinellu Aitone Spelonca Porto

V celem dnevu smo nabrali dobrih 200km poti po ovinkastih, a slikovitih cestah. Vmes smo naredili krajši pohod v slikovito dolino Spelonca, se malo okopali v ledeno mrzli vodi (proti svoji volji), našli peskovnik z mivko, se peljali mimo smučišča, opazovali sneg in (zprt) adrenalinski park, ki smo ga tudi malo preizkusili, videli pujse, koze, ovce in krave na cesti in na koncu namočili noge v hladnem morju. Kljub dežju je bil dan popolnoma izkoriščen in cel dan smo vsi uživali, od najmlajše Ine naprej.
Nadaljuj z branjem ‘Izlet z avtom Corte-Porto’

Prelaz Golo, Korzika

Divja, ovinkasta, ozka cesta Corte – Porto nas pripelje na prelaz Golo.

Od Castirle dalje pot zavije proti zahodu v divjo sotesko Golo. Cesta skozi sotesko je speljana v strmem pobočju in je ponekod tako ozka in vpeta v navpične stene, da zgleda kot bi se vozili po dolgem balkonu. Nasproti pripeljejo tudi  avtobusi, ki jih je seveda za celo cesto. Zanimivo pri teh ozkih cestah (za en avto) je to, da imajo po sredi črto. Komu je namenjena, nismo ugotovili. Morda motoristom.
Soteske in gozdovi Cesta na betonskem zidu IMG_2342.jpg Konec aprila je vegetacija najbujnejša

Nadaljuj z branjem ‘Prelaz Golo, Korzika’

Corte

Corte ali Corti je včji kraj približno na pol poti med Bastio in Ajacciem. Kraj je posejan po gričevnati pokrajini, obkrožen z visokimi vrhovi, na sotočju rek, ki so si utrle svojo pot z visokih gora skozi mogočne ledeniške soteske. Najbolj obiskana je dolina Restonica. V kraju je tudi edina univerza na Korziki. Mesto samo je simbol Korzike. Kdor želi začutiti Korziko na polno, se mora podati v Corte.

Univerzitetni del mesta

Nad mestom se stiska na vrhu skal muzej Musee de la Corse (odprt od 10h-18h, od torka do sobote, vstopnina je 5€). Pot do razgledne ploščadi vodi po ozkih in strmih ulicah, ki dihajo v umirjenem ritmu nekih starih časov. Med ulicami smo našli spomenik v čast Pasquale Paoliju, po katerem se imenuje tudi univerza. V tem kraju se je rodil tudi eden najslavnejših vojščakov, na katerega pa domačini niso prav nič ponosni – Napoleon Bonaparte.

Nadaljuj z branjem ‘Corte’

Korzika

Prvomajske počitnice na Korziki smo si organizirali v lastni organizaciji, kot večino naših poti. Tak način priprave poti ima prednosti in slabosti:

+ Je veliko ceneje, kot da bi prepustil organizacijo nekomu drugemu
+ Pot si lahko splaniraš sam po lastnih željah
+ Ker predhodno spoznaš kraje (zaradi načrtovanja poti), potem na sami poti nisi “turistična ovca”
+ Ni se potrebno prilagajati skupini vreščečih turistov, ki imajo povsem drugačne plane (večinoma pivske)

– Za pripravo gre veliko časa
– Pred odhodom je potrebno spoznati cilj potovanja iz literature (zahteva veliko časa)

Načrtovanja poti sem se lotil najprej z iskanjem bolj na grobo. Odločili smo se, da gremo za en teden in na dva konca otoka.

 

Kako priti na Korziko?

Možnosti je več. Mi smo izbrali lasten prevoz in trajekt. Avtocesta preko Italije pelje mimo Benetk in čez celoten “zelenjavni vrt” Italije – Toskano, mimo Bolgne in Pise, do pristaniškega mesta Livorno. Če iščete z google, je angleški naziv za Livorno Leghorn. Prevoz s trajektom smo rezervirali vnaprej (približno en mesec pred odhodom), ker je tako veliko ceneje. Postopek je enostaven. Prevoznika sta dva: Corsica ferries in Moby. Nam najbližje pristanišče je Livorno, od koder pelje trajekt v Bastio na Korziki. Mi smo izbrali Moby, ker ima opcijo spanja na trajektu. Tako smo imeli cel dan časa, da smo brez naglice prišli do pristanišča. Vmes smo si ogledali še Piso in njen poševni stolp. Ob osmi uri zvečer smo se vkrcali na trajekt in dobili kabino. Za 60€, kolikor stane ena kabina, lahko spijo štirje, vštet pa je tudi zajtrk. Zjutraj ob osmih trajket odpelje. Čeprav sem dobil namige, da ponavadi zamujajo, je trajekt odpeljal točno ob uri.

IMG_2225.jpgIMG_2233.jpgIMG_2238.jpgIMG_2244.jpgIMG_2248.jpgIMGP6664.jpgIMGP6666.jpgIMGP6668.jpg

Nadaljuj z branjem ‘Korzika’