Manilva – žvepleno rimsko kopališče
Žveplo je deveti najbolj pogost element v naravi. Čisto žveplo nima vonja, vendar ga hudomušna narava rada kombinira z vodikom, da nastane vodikov sulfid, ki je vsem znanega vonja po gnilih jajcih. Vsekakor pa je ne glede na njegov vonj, žveplo koristno za zdravje, zato je vodni vir, ki je bogat z žveplom že od pradavnine pritegnil ljudi. Tako je tudi nastalo kopališče v soteski reke Albarran, malo ven iz turistične Manilve, menda še za časa Julija Cezarja. Cesto AP7 zapustimo pri odcepu za Cesares (ena od “belih” vasi iz zaledja Ronde) in se peljemo mimo velikega kamnoloma. Takoj pod viaduktom pri restavraciji Roman Oasis se odcepi ostro levo malo slabši makadam, ki nas po slabem kilometru pripelje do kopališča. Ko cesta postane skoraj neprevozna, je na desni strani spodaj bela kupola kopališča.
Prostor je še posebej priljubljen med domačini, ki imajo tu popoldanske piknike med tednom ali celodnevne za vikend. Voda v kopališču je poleg neprijetnega vonja tudi malo motna, tako da se ne vidi dna. Ker je vse skupaj še opremljeno z obokanimi tuneli, v katerih je voda skoraj do stropa, je plavanje kar malce zastrašujoče.
Nadaljuj z branjem ‘Manilva – žvepleno rimsko kopališče’